določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - odškodninski spor - poslovanje v isti sodni stavbi
Okoliščine konkretnega primera, to je, da stvarno in krajevno pristojno sodišče posluje na istem naslovu kot okrajno sodišče, ki je založilo oporoko zapustnice, zaradi česar tožnica kot oporočna dedinja ni bila poklicana k dedovanju, niso take, da bi lahko okrnile videz nepristranskosti odločanja Okrožnega sodišča v Kranju.
Revizija se dopusti glede vprašanja,ali se pri ugotavljanju davčne osnove od dobička iz kapitala, in sicer deleža v gospodarski družbi (97. člen ZDoh-2(1)) oziroma nabavne vrednosti kapitala (deleža v gospodarski družbi) ob pridobitvi (98. člen ZDoh-2) upoštevajo naknadna vplačila družbenika v družbo.
ZDPN-2 člen 1, 3, 3/3, 3/3-1, 3/3-5, 5, 10. SPZ člen 70.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na promet nepremičnin - menjava nepremičnin - razdelitev solastnine - odplačni prenos lastninske pravice - namen zakona - načelo enakosti - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Napačno je stališče davčnih organov in sodišča prve stopnje, da davčne posledice v smislu 3. člena ZDPN-2 niso vezane na podlago sklenitve pravnih poslov (kavzo), temveč le na njihovo izvedbo. Namen ZDPN-2 je, da se z DPN obdavči v tem zakonu opredeljene odplačne pravne posle.
Ni ovir, da se po 70. členu SPZ delitev premoženja v solastnini opravi tako, da se namesto da se deli vsaka posamezna stvar, vsakemu od udeležencev dodeli določena stvar ali skupina stvari, v sorazmerju s solastniškimi deleži, upoštevajoč upravičen interes solastnikov na posameznih stvareh. Razlaga, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, bi po presoji Vrhovnega sodišča brez razumnega razloga postavila v neenak položaj davčne zavezance, ki delijo solastno premoženje na zaključeni celoti več nepremičnin, in tiste davčne zavezance, ki delijo solastno premoženje le na eni nepremičnini.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - pristojno sodišče kot stranka v postopku
Okoliščine konkretnega primera so po presoji Vrhovnega sodišča take, da bi utegnile okrniti videz nepristranskosti odločanja sicer stvarno in krajevno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - nepravdni postopek - delitev solastnine - nepremičnina na območju različnih sodišč
Nasprotna udeleženka je solastnica nepremičnin na območju različnih okrajnih sodišč, v zvezi s katerimi med istimi udeleženci tečejo nepravdni postopki za delitev solastnine. Smotrno je, da se postopki delitve solastnine vodijo pri istem sodišču.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00015965
ZIZ člen 10, 17. SPZ člen 100. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - izvršilni naslov - izročitev in izpraznitev nepremičnine - solastnina - načelo formalne legalitete
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da posamezen solastnik kot kupec solastniškega deleža na nepremičnini ne more predlagati izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine zoper prodajalca kot dolžnika, če nepremičnina med solastniki v naravi ni razdeljena in med solastniki ni dogovorjeno, kateri del v naravi predstavlja njihove solastninske deleže;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo vsebino izvršilnega naslova s tem, ko je zaključilo, da na njegovi podlagi upnik ne more zahtevati izselitve dolžnika iz celotne nepremičnine, in ali je s tem prekoračilo načelo stroge formalne legalitete iz 17. člena ZIZ; 3) ali bi sodišče druge stopnje upniku moralo dati možnost, da se izjasni glede dejstva, ali je nepremičnina v naravi razdeljena oziroma dejstva ali med solastniki nepremičnine obstaja dogovor, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja njihove solastninske deleže.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
ZZVZZ člen 63, 65, 78. ZZDej člen 3, 4. ZPacP člen 9, 9/2.
povračilo stroškov zdravljenja - samoplačniška storitev - povračilo stroškov zdravstvenih storitev v drugi državi članici - razločevalni element
Ureditev zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji temelji na neposrednem plačilu zdravstvenih storitev izvajalcu s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Zavod), to je zagotavljanju zdravstvenih storitev v naravi, in ne pozna primarnega povračila stroškov zavarovancem za uveljavljene zdravstvene storitve.
Tožeča stranka se je odločila za uveljavljanje zdravstvenih storitev v zasebnem zavodu v Sloveniji, ki za zdravstvene storitve, ki so bile opravljene, nima koncesije in sklenjene pogodbe z Zavodom. Ker storitev ni uveljavljala v javni mreži izvajalcev, ki se financirajo iz javnih sredstev, ni upravičena do povračila stroškov za zdravstvene storitve, opravljene pri zasebniku, ki nima koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - razlogi za izločitev sodnika
Okoliščina, ki vzbuja dvom o nepristranskosti sodnice, je lahko razlog za njeno izločitev po 6. točki 70. člena ZPP, ne more pa utemeljiti predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu ZPP.
delegacija pristojnosti - tehten razlog - pogodbeno razmerje sodišča s toženo stranko
Pogodbeno razmerje med sodiščem in toženo stranko predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Zato je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku, v katerem pogodbena stranka nastopa kot tožena stranka, ne odloča krajevno pristojno sodišče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - opredelitev kaznivega dejanja v odpovedi - opis dejanja - namen
Pri konkretizaciji posameznega znaka kaznivega dejanja zadošča, če znak kaznivega dejanja izhaja iz opisa delavčevega ravnanja. V opisu tožnikovega ravnanja je dovolj jasno konkretiziran očitek, da je tožnik ravnal z namenom povzročitve premoženjske škode, pa tudi očitek, da je ravnal z namenom pridobitve (ne)premoženjske koristi sebi ali komu drugemu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00011817
ZPP člen 226, 226/3, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina - poškodba pri delu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugovor zoper zapisnik z glavne obravnave - pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - predlog za opravo poizvedb - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga
Iz sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, da bi sodišče ugovor toženca zoper zapisnik glavne obravnave sploh zaznalo, saj nanj z ničemer ni odgovorilo, s čimer je tožencu odvzelo možnost dialoga s sodiščem.
Dokazni predlog se lahko zavrne kot nepotreben, če je dejstvo, ki naj bi se ugotavljalo s tem dokazom, že ugotovljeno z drugimi izvedenimi dokazi ali pa če zatrjevano dejstvo sploh ni relevantno za odločitev v konkretnem sporu.
Sodišče je zmotno uporabilo tretji odstavek 226. člena ZPP, ko je dokazni predlog za pridobitev spisov, ki se pri ZPIZ in FURS vodita glede ugotavljanja tožnikove invalidnosti in glede njegovega dela na črno, zavrnilo izključno z argumentom, da toženec pri tem ni navedel, da sam ni mogel doseči pridobitve teh listin.
zbornica - podpis pogodbe o zaposlitvi - pooblaščena oseba - ničnost pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost nove pogodbe o zaposlitvi
Tožnica je na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi dejansko opravljala delo, za opravljeno delo prejemala plačilo, kakršno je bilo dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi ter uresničevala ostale pravice iz delovnega razmerja. Gre za zlorabo pravice, ki ji sodišče ne sme dati varstva, če delodajalec potem, ko se je pogodba o zaposlitvi štiri leta dejansko uresničevala, šele po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, začne uveljavljati, da ga pogodba sploh ne zavezuje, ker oseba, ki jo je sklenila v njegovem imenu ni imela njegovega pooblastila, pri čemer pa normativno ni povsem jasno, da ta oseba pogodbe ne bi smela skleniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - kršitev delovnih obveznosti - diskriminacija - mobing - sindikalni zaupnik
Zamujanje na delo predstavlja kršenje ene od osnovnih delavčevih obveznosti, to je, da opravlja delo v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, kar vključuje tudi dolžnost, da na delo prihaja pravočasno. Zoper delavca, ki krši to dolžnost, ima delodajalec pravico ukrepati. Status sindikalnega zaupnika tožniku ob ugotovljenih kršitvah ne omogoča varstva pred odpovedjo zaradi kršitev delovnih obveznosti.
pogodba o zaposlitvi - višina osnovne plače - trditveno in dokazno breme - dokazna presoja - metodološki napotek
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da so dokazi, ki govorijo v prid dejstvu, da je toženka za novo delovno mesto ponudila tarifni količnik 10,921 in osnovno plačo v višini 5.743,07 EUR, bolj prepričljivi od nasprotnih dokazov. Dejstvo, da tožnica pogodbe o zaposlitvi ni predložila v izvirniku, temveč v notarsko overjenem prepisu, samo po sebi še ne vzbuja dvoma v pristnost listine, kot to skuša prikazati toženka. Trditve slednje, da izvod sporne pogodbe, ki ga je tožnica predložila notarki, ni pristen oziroma naj bi bil celo ponarejen, so ostale nedokazane. Glede teh trditev je bilo dokazno breme na toženki in posledično tudi dokazni riziko (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Predlagala je sicer postavitev izvedenca ustrezne stroke, vendar pri predlaganem dokazu ni vztrajala.
Neutemeljen je očitek o kršitvi, ker sodišče glede notarsko overjenega prepisa pogodbe o zaposlitvi št. 3 in ostalih odločilnih dejstev ni odločilo na podlagi določbe 215. člena ZPP. Ker sodišče v obravnavanem primeru ni bilo v dokazni oziroma spoznavni krizi, ni šlo za situacijo, ki jo ureja 215. člen ZPP.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - izpodbijanje sodne poravnave - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje
Sorodstvena vez med dvema sodnikoma prvostopenjskega sodišča in pričo, ki naj bi bila zaslišana v tem sporu, ni razlog, ki bi lahko vzbudil dvom v objektivno nepristranskost vseh ostalih sodnikov tega sodišča.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da tretji odstavek 44. člena ZFPPIPP ne dopušča prisoje nižje odškodnine od tiste, ki je določena v prvem odstavku 44. člena ZFPPIPP?
odmera pokojnine - odločba Ustavnega sodišča - notranji odkup delnic - pravnomočna odločba - ponovna odmera - učinek za naprej
Na podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 je ponovna odmera omogočena tudi v primerih, v katerih v času njenega sprejema niso bile več izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstev. Prav to za tožnika predstavlja pozitiven odstop od zakonsko določenih možnosti posega v pravnomočno odločbo, ki jih v času, ko bi jih lahko, ni izkoristil. Trenutek upravičenosti do višje pokojnine je Ustavno sodišče vezalo na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke; odločilo je, da v obeh primerih velja od prvega dne naslednjega meseca.
ZSVarPre člen 2, 6, 28, 28/2. ZUPJS člen 12, 17, 17/1.
denarna socialna pomoč - ugotavljanje premoženja prosilca - prodaja nepremičnine - neodplačen prenos lastninske pravice - denarna sredstva na bančnem računu
Denarna socialna pomoč je namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Za odločitev o upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se zahteva lastna aktivnost pri reševanju svoje socialne problematike, država pa zagotavlja sredstva iz sistema socialnega varstva šele potem, ko posameznik izčrpa vse možnosti za zagotovitev preživetja z lastnimi močmi.