CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE
VS00013944
ZSKZ člen 14.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - neodplačnost - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih ex lege - vlaganja v nepremičnino - neupravičena pridobitev
Sodišči nižjih stopenj nista storili nobene kršitve s tem, ko nista vsebinsko presojali ugovora o neupravičeni obogatitvi tožnice na račun toženke zaradi zatrjevanih vlaganj v sporne nepremičnine. Za presojo zahtevka o tožničinem lastništvu nad nepremičninami presoja teh trditev namreč ni bila pravno relevantna. Morebitna toženkina vlaganja v nepremičnine sama po sebi ne bi pomenila, da tožnica z dnem uveljavitve ZSKZ ne bi postala lastnica teh nepremičnin. Lahko pa bi predstavljala podlago za zahtevek za povračilo vrednosti vlaganj oziroma večvrednosti nepremičnin, a takega zahtevka ni postavila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00012427
ZPP člen 115, 258, 262, 282. OZ člen 15, 90.
načelo kontradiktornosti - zaslišanje strank - preložitev naroka - zdravniško opravičilo - neupravičena odsotnost z naroka - darilna pogodba - soglasje volj - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - neobstoječa pogodba
Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da tožnik v času sklepanja darilne pogodbe zaradi slabega zdravstvenega stanja ni imel sposobnosti razsojanja, da bi lahko oblikoval pravno relevantno voljo za darilo. Zato ni moglo priti do soglasja volj glede sklenitve darilne pogodbe, kar ima za posledico neobstoj pogodbe. Zakon sicer v izjemnih primerih dopušča konvalidacijo (poznejše prenehanje vzroka ničnosti), vendar za takšno situacijo v obravnavanem primeru ne gre. Nekaj, kar ne obstaja, se ne more spremeniti, niti ne more tisto, česar ni, postati veljavno.
ZDR-1 člen 9, 129, 129/1, 222. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 48.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek za delovno dobo - višina dodatka - kolektivna pogodba
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali se prvi odstavek 129. člena ZDR-1 lahko razlaga tako, da delavcu pripada dodatek za vso delovno dobo pri dosedanjih delodajalcih;
– ali se določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1 nanaša na višino ali tudi na obdobje, za katerega se dodatek obračuna;
– ali se res ne upošteva del 48. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki dodatek za delovno dobo priznava za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, ampak samo del, ki se nanaša na višino tega dodatka.
gradbena pogodba - neposredna zahteva prevzemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredna plačila podizvajalcem - asignacija (nakazilo) - pooblastilo za sklenitev pravnega posla - obstoj pooblastila - neupravičena pridobitev
Ker je pravica do neposrednega plačila podizvajalcev izjema od splošnega načela relativnosti pogodbenih razmerij (125. člen OZ), mora biti podizvajalčev zahtevek do naročnika jasen in konkretiziran, priložena pa mu mora biti dokumentacija, ki izkazuje pripoznanje terjatve glavnega izvajalca. Zgolj dogovarjanje o možnem plačilu torej ne zadošča. Konkretni elektronski dopis naročnika o s strani glavnega izvajalca podpisani asignaciji ni zahteva podizvajalca, terjatev v njem po višini ni konkretizirana, na datum zatrjevane asignacije pa dela tožnice še niso bila dokončana in zato njena terjatev tedaj še ni dospela, prav tako pa tudi ne terjatev glavnega izvajalca do naročnika. Pogoji za neposredno plačilo tožeči stranki po 631. členu OZ tako tedaj niso bili izpolnjeni.
kooperantska pogodba - pogodba o delu - plačilo podizvajalcu
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00017321
ZUKSB člen 11, 11/1, 3, 3/1, 29. SPZ člen 146.
kreditna pogodba - maksimalna hipoteka - prenos terjatev - prenos maksimalne hipoteke - bodoče terjatve - slabe terjatve banke
DUTB s prenosom »slabih terjatev« dejansko prevzame položaj organizatorja posojila, na kar kaže določba osmega odstavka 11. člena ZUKSB, ki od banke zahteva, da na DUTB hkrati s »slabimi terjatvami« prenese tudi popolne kreditne mape posameznega dolžnika. To nadalje pomeni, da je (z maksimalno hipoteko zavarovano) upniško-dolžniško razmerje tudi iz tega zornega kota izčrpano, saj DUTB kot nova organizatorka posojila nima zakonskih pooblastil za sklepanje novih kreditnih pogodb; nove terjatve torej ne morejo nastajati.
Hkrati z odstopom sporne terjatve je tožnica na DUTB prenesla tudi krovno upniško-dolžniško razmerje, zavarovano z maksimalno hipoteko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00012562
URS člen 23, 23/1. ZD člen 59, 60, 61.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - veljavnost oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - napake volje - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitveni tožbeni zahtevek - procesna skrbnost stranke v postopku - materialno procesno vodstvo in njegove meje - sprememba sodne prakse - sodba presenečenja - rok za izpodbijanje oporoke - zastaranje zahtevka - pravica do sodnega varstva
Obravnavana procesna situacija, ko je sodišče prve stopnje brez oprave materialnega procesnega vodstva izvedlo dokazni postopek in o (nepravilnem) zahtevku vsebinsko odločilo, je ireverzibilna in jo je mogoče presojati zgolj ex post, ob tehtanju položaja ene in druge stranke. Ob zavrnitvi tožbenega zahtevka na pritožbeni stopnji zaradi nesklepčnosti bi tožnici sicer imeli možnost vložitve nove, sklepčne tožbe, vendar bi bili pri tem zaradi poteka časa izpostavljeni zastaranju svojega zahtevka. Takšna posledica bi bila, upoštevaje, da nepravilno postavljena zahtevka niti sodišče prve stopnje niti nasprotna stranka nista zaznala, nesorazmerna in bi pomenila poseg v njuno pravico do učinkovitega pravnega varstva. Obenem pa vsebinska presoja zahtevka ne bo posegla v položaj tožene stranke, saj ta pravilnosti postavljenega zahtevka ni nasprotovala, pri čemer sta ji bila predmet in razlogi izpodbijanja vseskozi znana.
MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00012428
ZZDej člen 47, 47/1. URS člen 35. OZ člen 243, 243/1, 346, 352, 352/1, 352/2, 352/3. ZPP člen 286b.
odgovornost zdravstvene ustanove - pogodba o opravljanju zdravstvenih storitev - poslovna odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - zastaranje odškodninskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - zaključek zdravljenja - zdravniška napaka (medicinska napaka) - poškodba ob porodu - pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - avtonomija zdravnika - odnos med zdravnikom in pacientom - osebnostne pravice - pravica pacienta do izbire načina zdravljenja - informirana privolitev - višina odškodnine - enotna odškodnina - katastrofalna škoda
Zdravnik praviloma mora upoštevati pravico pacienta odločati o samem sebi, ki temelji na ustrezni informiranosti o relevantnih dejstvih, ki se nanašajo na medicinski poseg. Ta pacientova pravica je varovana v okviru URS; 35. člen URS vsakomur zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, zasebnosti ter osebnostnih pravic. Nedotakljivost duševne celovitosti pomeni zlasti prepoved posegov v svobodo odločanja, poudarjena je pravica do samoodločbe, pravica odločati o samem sebi. Na zakonski ravni pa je ta pravica, ki pacientu daje položaj subjekta v postopku zdravljenja, varovana v okviru 47. člena ZZDej, ki med drugim vsakemu daje pravico, da soglaša s predlaganim medicinskim posegom, ali pa ga odkloni.
Ker se je tožničin prvi porod opravil s carskim rezom, se je tožnica ob porodu prvega tožnika znašla v položaju, v katerem ji je medicinska stroka dala pravico, da dejavno sodeluje pri izbiri načina poroda, vključno s pravico, da izbere porod s carskim rezom. Glede na izoblikovane medicinske standarde je torej od zdravnika upravičeno zahtevala, da se porod opravi s carskim rezom. Ker je bila njena zahteva zavrnjena s pojasnilom, da bodo najprej poskusili z naravnim porodom, ji je bila odvzeta možnost odločanja o sami sebi. Neupravičeno je bilo poseženo v njeno temeljno in hkrati osebnostno pravico do samoodločanja, ki je varovana v 35. členu URS in 47. členu ZZDej.
Glede same višine izrečene zaporne kazni in njenega vpliva na presojo ponovitvene nevarnosti, že sam izrek obsodilne sodbe v vsakem kazenskem postopku predstavlja povsem novo okoliščino. Z izrekom obsodilne sodbe je domneva nedolžnosti bistveno oslabljena. V tej luči se izrečena visoka zaporna kazen pokaže kot nova okoliščina, ki tudi ostale ugotovitve postavlja v drugačen kontekst.
Sodišče sme pri presoji ponovitvene nevarnosti upoštevati tudi podatke iz kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani, pri čemer s takšno presojo ne krši domneve nedolžnosti. Ni videti razloga, da ne bi bilo takšno stališče relevantno tudi pri presoji pripornega razloga begosumnosti.
OZ člen 147, 148. ZGD-1 člen 8, 263, 263/5. ZFPPIPP člen 42, 44, 44/5, 57, 57/3.
stečaj družbe - povrnitev premoženjske škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost direktorja
Fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati na podlagi drugega odstavka 147. člena OZ. To pa ne pomeni, da oškodovani upniki nimajo ustreznega odškodninskega varstva neposredno zoper člane organov pravne osebe na podlagi posebnih materialnopravnih predpisov (ZFPPIPP in ZGD-1). Vendar pa revizija ne izpodbija stališča o odsotnosti tožnikove aktivne legitimacije za uveljavljenje odškodninskega zahtevka na podlagi teh predpisov.
dovoljenost revizije - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - sklep o vrnitvi v prejšnje stanje - sklep s katerim se postopek konča - zavrženje revizije - dopuščena revizija
Sklep o vrnitvi v prejšnje stanje ni sklep, s katerim se postopek konča, zato revizija zoper njega ni dovoljena.
Že zakonska sistematika kaže, da je vstopna pravica institut zakonitega dedovanja. Kadar oporočitelj ne določi substituta dediča, v oporoki določeni dedič pa umre pred oporočitejem, pride do zakonitega dedovanja.
Stališče, da ima tožnik pravni interes za tožbo, nima pa pravnega interesa po materialnem pravu, je notranje protislovno in nelogično, odločitev, ki temelji na tem stališču, pa obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je svet zavoda, ki je toženko imenoval in jo zaposlil, zahteval, da postopa le na podlagi njegovih navodil in sklepov, tožnik ne more uspešno uveljavljati odškodninske odgovornosti toženke, ker je ravnala v skladu z njegovimi navodili. Toženki namreč ni mogoče očitati krivdnega ravnanja, če je poslovala na način, ki ga je zahteval svet zavoda.
O nepravi spremembi tožbe govorimo takrat, ko predmet tožbe ostaja isti, le višina tožbenega zahtevka se uskladi. Stališče sodne prakse je enotno, da se zastaranje za kasnejše zvišanje zahtevka pretrga z vložitvijo osnovnega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00012700
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/1. ZVKSES člen 15, 15/2, 19, 20, 20/1, 20/2, 20/3. OZ člen 461, 462, 464, 468, 468/2, 480.
varstvo kupcev stanovanj - odprava stvarnih napak - zadržanje kupnine - preuranjenost tožbe - znižanje kupnine - škoda zaradi zaupanja - prevzem stanovanja - prekluzivni rok - pogodbena kazen za zamudo
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da je tožnikov tožbeni zahtevek iz naslova zadržanih kupnin s strani končnih kupcev, preuranjen. Zgolj dejstvo, da končni kupci, na katere se nanaša tožnikov zahtevek, utemeljeno zadržujejo kupnine, ni dovolj. Tožnik nima prav, da že samo zadržanje kupnin s strani kupcev predstavlja znižanje kupnine v izvensodnem postopku, saj gre za dve različni stvari. Ker tožnik v obravnavani zadevi ni trdil in ni dokazal, da so ti končni kupci bodisi že s tožbo dosegli odpravo napak ali znižanje kupnine, bodisi se je tožnik o tem z njimi sam dogovoril, je pravilna odločitev nižjih sodišč, da je njegov tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen.
Nepravilen je zaključek nižjih sodišč, da je tožnik zamudil enoletni prekluzivni rok po 480. členu OZ. Sodišči sta za začetek teka roka namreč zmotno šteli dan, ko sta končna kupca v letu 2007 vložila tožbo, saj tožnik takrat še ni mogel vedeti, ali je bil njun odklon prevzema stanovanja upravičen in mu posledično še ni bila znana škoda. Zato je enoletni prekluzivni rok začel teči šele, ko je sodišče druge stopnje s sodbo z dne 23. 3. 2011 potrdilo odločitev sodišča prve stopnje oziroma ko je bila ta sodba vročena tožniku. Glede na to, da je tožnik v obravnavani zadevi tožbo vložil 23. 9. 2011 (torej v manj kot leto dni po izdaji sodbe sodišča druge stopnje), jo je vložil pravočasno.
ZPP člen 367a, 374, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
predlog za dopustitev revizije - revizija, dovoljena na podlagi zakona - zavrženje predloga
V tej zadevi gre za spor o pravici do dodatka za nego otroka. To pomeni, da gre za spor o pravici iz socialnega varstva, glede katerega bi bila revizija dovoljena po samem zakonu.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
Ker vrednost spornega predmeta tako v delu, v katerem izpodbija odločitev o primarnem tožbenem zahtevku (25.000,00 EUR), kot tudi v delu, v katerem izpodbija odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku (25.000,00 EUR), ne dosega predpisanega revizijskega praga, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP).