predlog za vrnitev v prejšnje stanje - odločanje o pravočasnosti pritožbe - dokazni standard verjetnosti
Pravno podlago v obravnavani zadevi predstavlja 24. člen ZUS-1, ta v svojem tretjem odstavku določa kot pogoj, da mora stranka ob vložitvi predloga verjetno izkazati okoliščine za njegovo utemeljenost. To pomeni, da mora utemeljenost predloga na stopnji verjetnosti izhajati že iz same pisne vloge.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - učinkovitost sodnega varstva - verifikacija lekarne - stranski udeleženec - rok za izdajo začasne odredbe
Tožničin morebitni uspeh v tem upravnem sporu bi pomenil zgolj njeno pravico do vključitve v postopek verifikacije lekarne. Sama udeležba v tem upravnem postopku pa še ne zagotavlja tudi pritožničinega uspeha glede možnosti verifikacije lekarne. Pomeni le, da bo pritožnica (če bo uspela v tem upravnem sporu) v upravnem postopku lahko uveljavljala varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pritožnica težko popravljive škode, ki bi izvirala iz v tem upravnem sporu spornega pravnega razmerja, ni izkazala.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00012458
ZUS-1 člen 60, 64, 64/1-2, 71, 71/2, 75, 75/1. ZMZ-1 člen 20, 28.
mednarodna zaščita - dejansko stanje - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - odločanje na seji - pravica do izjave
Pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno uveljavljati, če je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje oprta na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje. Na podlagi pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v prvostopenjski sodbi (prvi odstavek 75. člena ZUS-1) je torej predmet pritožbene presoje samo dejansko stanje, ki ga je v svojem postopku ugotovilo sodišče prve stopnje (in ne dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka v postopku izdaje upravnega akta).
ničnost upravnega akta - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - potek roka za vložitev revizije
Zoper sklep, s katerim se izreče akt za ničnega, je skladno z jasno zakonsko določbo prvega odstavka 95. člena ZUS-1 mogoča le revizija in ne pritožba (kot je je to zapisalo sodišče prve stopnje v napačnem pravnem pouku).
akt zoper katerega je možen upravni spor - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - dopis - avdiovizualno delo - ni upravni akt
Dopis tožene stranke, s katerim je ta tožniku v zvezi z zahtevo, da izda upravno odločbo, s katero bo RTV Sloveniji naložila odkup 106-ih avdiovizualnih avtorskih del avtorja R. K. in jih ponudila javnosti v dostop, pojasnila, da "ne more" posegati v delovanje javnega zavoda RTV Slovenije, saj gre za zavod posebnega kulturnega pomena, ki ima z zakonom zagotovljeno poslovno in uredniško avtonomijo, ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu v smislu 2. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - zelo hude posledice niso izkazane - objekt za prebivanje
Vprašanje, ali je inšpekcijski organ dolžan pred izdajo odločbe po drugem odstavku 153. člena ZGO-1 preveriti, ali je zemljišče, na katerem stoji neskladno zgrajeni objekt, vključeno v postopek priprave prostorskega akta (OPN), ne zahteva revizijske presoje, saj odgovor nanj daje že jasno besedilo drugega odstavka 153. člena ZGO-1. Glede na jasno zakonsko besedilo inšpektorju ni treba ugotavljati morebitnih možnosti za pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja, ampak le dejstvo, ali je bilo ustrezno gradbeno dovoljenje pridobljeno.
Ker se inšpekcijski ukrep nanaša le na prizidek in dozidavo k stanovanjski hiši, revidentka pa ni pojasnila in izkazala, da živi prav v prizidku k stanovanjski hiši, je ta okoliščina ostala nepojasnjena.
V posledici tega tudi navedb o reševanju stanovanjskega problema ni mogoče sprejeti kot verjetno izkazanih. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije zato niso izkazane.
dovoljenost revizije - ukrep kmetijskega inšpektorja - navajanje revizijskih razlogov - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - zelo hude posledice niso posledica akta, ki se izpodbija v upravnem sporu
Revidentka konkretnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, v reviziji sploh ni navedla. Navedla je le revizijske razloge. Z navajanjem revizijskih razlogov, s katerimi revident izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, samo po sebi - brez ustrezne konkretizacije pravnega vprašanja - izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije ni izkazano. Brez izpostavljenega pravnega vprašanja pa ni mogoče uspešno zatrjevati niti odstopa od sodne prakse.
Zelo hudo posledico utemeljuje s prenehanjem delovanja družbe, ki pa ni posledica izpodbijane odločitve. Ta se nanaša le na odstranitev ene konstrukcije za namestitev reklamnega panoja, ne pa na vse konstrukcije, ki naj bi stale na kmetijskih zemljiščih. Poleg tega revidentka za nobeno od navedb ni predložila dokazov.
ZUS-1 člen 4, 4/1. URS člen 23, 25, 156, 157, 157/2.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - ugotovitvena tožba - zaseg predmetov v predkazenskem postopku - odredba preiskovalnega sodnika - učinkovito primarno sodno varstvo - nezakonito delo policije
Sodni spor iz drugega odstavka 157. člena Ustave ni namenjen dopolnjevanju morebiti pomanjkljivih sodnih postopkov na različnih področjih prava in razreševanju obstoja pravnih praznin glede možnosti učinkovitega sodnega varstva.
V primeru ugotovljenih pomanjkljivosti določenega sodnega postopka je navedeno dolžan najprej odpraviti pristojni sodnik s svojo pravno razlago in pooblastili, ki so mu na razpolago, vključno s prekinitvijo postopka in vložitvijo zahteve za ocene ustavnosti zakona pred Ustavnim sodiščem, če ugotovi, da je zakonska pomanjkljivost prerasla v njegovo protiustavnost (156. člen Ustave).
Ob tem pa je navedene pomanjkljivosti in sistemske neustreznosti dolžan odpravljati tudi demokratično legitimirani in odgovorni zakonodajalec.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - pogoji za dovoljenost - neizpostavljeno vprašanje - navajanje revizijskih razlogov
V obravnavani zadevi revident ni navedel in izkazal izpolnjevanja nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ni (iz)postavil, temveč je le uveljavljal revizijske razloge (s katerimi izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo), s katerimi pa po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ne more izkazati izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz druge točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1
prenehanje družbene pogodbe - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - povrnitev premoženjske škode - unovčenje bančne garancije - kavzalno razmerje - kritno razmerje - nastanek obveznosti upravičenca iz garancije - višina odškodnine - trditveno in dokazno breme
Za nastanek obveznosti upravičenke iz garancije (prejemnice garancije) do naročiteljice garancije se zahteva le, da je bil znesek na podlagi (neutemeljeno unovčene) bančne garancije prejet – da je bila torej garancija honorirana; ne pa tudi, da je naročiteljica garancije zatrjevala in dokazala, da je banka kot garantka od nje izterjala na podlagi garancije izplačani znesek.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do izjave - seznanitev s procesnim gradivom
Storilcu prekrška je tudi v postopku nadomestitve plačila globe in stroškov z delom v splošno korist po 202. a členu ZP-1 treba omogočiti, da se seznani z vsem procesnim gradivom, ki vpliva na odločitev sodišča.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-2, 131/2-3, 354, 354/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - terjatev na plačilo pravdnih stroškov - izterjava stroškov pravdnega postopka - izvršilni naslov izdan po začetku stečajnega postoka - pogojna terjatev - stroški stečajnega postopka
Za opredelitev obveznosti stečajnega dolžnika kot stroškov stečajnega postopka ni pomembno, kdaj je bil pridobljen izvršilni naslov za poplačilo obveznosti, temveč, kdaj je obveznost nastala (pred začetkom stečajnega postopka ali po njem).
pritožba - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - pravniški državni izpit - predložitev potrdila o pravniškem državnem izpitu
Tožnik potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu tudi po pozivih sodišča prve stopnje ni predložil, tudi sicer ne navaja, da ima pravniški državni izpit opravljen. Pritožnik je bil tekom postopka pred sodiščem prve stopnje seznanjen z obravnavanim pogojem za vložitev pritožbe, obveznostjo njegovega izkazovanja in posledicami opustitve, zato ga Vrhovno sodišče ni ponovno pozivalo, naj dokaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja.
ZKP člen 214, 214/1, 215, 215/1.. ZP-1 člen 58, 58/2, 67, 67/1, 84, 84-4, 85, 85/1, 155, 155/1-1, 155/1-6.1, 155/1-6. URS člen 22.
hišna preiskava - nedotakljivost stanovanja - smiselna uporaba določb zkp v prekrškovnem postopku - odredba za hišno preiskavo - obrazložitev odredbe - utemeljeni razlogi za sum - izločitev sodnika - razlogi za izločitev
Glede na to, da tudi hišna preiskava v prekrškovnem postopku predstavlja poseg v posameznikovo varovano zasebno sfero ni videti nobenega razloga, da bi pravica iz 36. člena Ustave do nedotakljivosti stanovanja v prekrškovnem postopku uživala drugačno ali celo nižjo stopnjo varstva kot v kazenskem postopku.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1-1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/3.
pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna prodajna pogodba - distribucijska pogodba - navezne okoliščine - kraj izpolnitve - prevozna pogodba - klavzule INCOTERMS - klavzula Franko tovarna - Ex works (EXW) - zavrženje tožbe
Posebna pristojnost po kraju izpolnitve pogodbene obveznosti je določena v 1. točko prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012. V zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji je oseba v drugi državi članici lahko tožena pred sodiščem v kraju izpolnitve obveznosti. Kraj izpolnitve obveznosti je v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno.
Iz prodajne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, jasno izhaja, da je dogovorjena Incoterms klavzula EXW.
vinkulacija delnic - zavrnitev dovoljenja za prenos delnic - utemeljeni razlogi za zavrnitev dovoljenja za prenos delnic
Razlogi za odklonitev soglasja za prenos imenskih delnic, navedeni v sklepu nadzornega sveta, morajo biti obrazloženi podrobneje kot odklonitveni razlogi, predvideni v statutu družbe. Zahtevek za ugotovitev ničnosti statutarno določenega razloga za odklonitev soglasja za prenos delnic na osebe, ki niso delničarji družbe, bi bil lahko utemeljen, če bi bil obravnavan kot samostojen in nosilen razlog za odklonitev soglasja za prenos.
Samostojnost družbe ni ogrožena le v primeru pripojitve k drugi družbi, likvidacije in stečajnega postopka, saj se ti postopki vodijo že s ciljem prenehanja družbe in ne pomenijo le grozeče nevarnosti za njen obstoj. Gospodarsko samostojnost družbe lahko ogroža že pridobitev 25-odstotnega deleža v družbi, povečanega za eno delnico, zato je ta okoliščina tudi skladno s pravno teorijo utemeljen razlog za odklonitev soglasja za prenos delnic. S takšno udeležbo namreč delničar pridobi možnost blokiranja vseh najpomembnejših odločitev družbe, med njimi npr. o spremembi statuta družbe ali statusnem preoblikovanju, kar pa tudi pomeni manjšo verjetnost, da bi se mogla družba odzivati na izzive, ki jih prinaša trg.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji za prekršek - odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem vozila - načelo sorazmernosti
V primeru, ko gre za odločanje o odvzemu predmeta drugi osebi (in ne storilcu prekrška), je treba še posebej skrbno presoditi, ali je z odvzemom mogoče doseči namen te sankcije in ali je podana sorazmernost v ožjem smislu, utemeljenost izreka odvzema pa je treba presojati tudi z vidika ravnanja lastnika predmeta.
Stransko sankcijo odvzema predmetov je upravičeno mogoče izreči le glede tistih predmetov, za katere obstaja realna nevarnost, da bi storilec z njimi še naprej razpolagal in ponavljal prekrške oziroma utrjeval že povzročene nevarne posledice, kolikor ne bi bili odvzeti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00012848
ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 29, 29/2, 29/4.
kršitev materialnega prava - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - predvidljiva posledica - protipredpisna vožnja - prekinitev vzročne zveze - neprištevnost storilca - actio libera in causa
Pri kaznivih dejanjih zoper varnost javnega prometa se običajno uporablja teorija adekvatne vzročnosti, po kateri se kot upošteven vzrok za nastanek škode oziroma posledice štejejo tiste okoliščine, ki pri rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. Pomembno je, ali je iskati vzrok za nastalo posledico v ravnanju obsojenca. Na podlagi presoje storilčevega ravnanja sodišče napravi sklep, ali je to ravnanje primerno za povzročitev določene posledice, ali je torej posledica normalna, običajna in v skladu z rednim tekom stvari.
Za neprištevnost se zahtevata dva pogoja, biološki in psihološki. Biološki pogoj je trajna ali začasna duševna motnja ali duševna manjrazvitost. Stanje, ko se nekdo spravi v položaj, v katerem ni prišteven zaradi uporabe alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi, lahko sodi med začasne duševne motnje.
− ali je možno pobotati terjatev iz sorazmernega dela odpravnine po določbi šestega odstavka 91. člena ZDR-1, čeprav njena višina med strankama še ni bila dogovorjena in sodišče o tem še ni odločilo,
− kdaj je delavec v zamudi z vračilom odpravnine, ki jo je prejel ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za katero je bila v sodnem postopku ugotovljena njena nezakonitost.
Procesno dokazno breme stranki na podlagi 212. člena ZPP omogoča, da izpodbija v postopku dokazane trditve nasprotne stranke, zaradi katerih bi bila sicer zaradi materialnega dokaznega bremena soočena z neuspehom v pravdi.