ničnost upravnega akta - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - potek roka za vložitev revizije
Zoper sklep, s katerim se izreče akt za ničnega, je skladno z jasno zakonsko določbo prvega odstavka 95. člena ZUS-1 mogoča le revizija in ne pritožba (kot je je to zapisalo sodišče prve stopnje v napačnem pravnem pouku).
akt zoper katerega je možen upravni spor - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - dopis - avdiovizualno delo - ni upravni akt
Dopis tožene stranke, s katerim je ta tožniku v zvezi z zahtevo, da izda upravno odločbo, s katero bo RTV Sloveniji naložila odkup 106-ih avdiovizualnih avtorskih del avtorja R. K. in jih ponudila javnosti v dostop, pojasnila, da "ne more" posegati v delovanje javnega zavoda RTV Slovenije, saj gre za zavod posebnega kulturnega pomena, ki ima z zakonom zagotovljeno poslovno in uredniško avtonomijo, ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu v smislu 2. člena ZUS-1.
nagrada za odvetniške storitve - brezplačna pravna pomoč
Revizija se dopusti glede vprašanja ali določba petega odstavka 17. člena ZOdv odvetnike, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči brez razumnega razloga drugače obravnava od ostalih udeležencev v sodnih postopkih, ki tako kot odvetniki storitve opravljajo na podlagi odločbe sodišča in so zanje v celoti plačani iz proračuna.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00012958
ZMZ-1 člen 29, 70. URS člen 22. ZPP člen 360, 360/1.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - pravica do sodelovanja pri dokazovanju - kršitev pravice do izjave
Tožnikova pravica do sodelovanja v dokaznem postopku je kršena, če tožena stranka pri odločanju o zavrnitvi subsidiarne zaščite ne upošteva aktualnih poročil o stanju v izvorni državi, ki jih je tožnik predložil pred izdajo odločbe.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - denacionalizacija - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - možnost pridobitve odškodnine od druge države - odločba Ustavnega sodišča - izključitveni razlog - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Pravice do denacionalizacije ni mogoče odreči osebi, če na podlagi predpisov, ki jih je za izvedbo te pogodbe sprejela tuja država, odškodnine ne bi mogla dobiti, četudi bi jo uveljavljala. Torej je treba ugotavljati tudi, ali bi po FIP in na njeni podlagi sprejetih izvedbenih predpisov prejšnji lastnik sploh lahko uveljavljal odškodnino za podržavljeno premoženje, katerega denacionalizacijo uveljavlja. Pravica do denacionalizacije namreč pomeni pravico uveljavljati denacionalizacijo za točno določeno premoženje, ki je bilo podržavljeno.
Vrhovno sodišče ne odstopa od stališča, da ZDen ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine v tuji državi, odstopa pa od razlage, da glede na določbe FIP in njenih izvedbenih predpisov ni pomembno, za katere vrste premoženja, se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino. Pravica do odškodnine, kot je opredeljena v FIP in na njeni podlagi v UVEG, ni nujno pravica do odškodnine v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen v vsakem primeru odločanja o denacionalizaciji podržavljenega premoženja.
pritožba v upravnem sporu - zaključne ugotovitve KPK - korupcija - pravnomočno razsojena stvar - ne bis in idem
V upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj (torej tedaj, ko organ z upravnim aktom odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika) je pritožba omejena le na primere drugače ugotovljenega dejanskega stanja zadeve in na tej podlagi utemeljene spremembe upravnega akta v upravnem sporu. Ker v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da zaradi neizpolnjevanja pogojev pritožbo zavrže kot nedovoljeno.
varstvo ustavnih pravic - kršitev človekovih pravic - subsidiarnost sodnega varstva - učinkovito sodno varstvo - odloženo sodno varstvo - pravica do sklenitve zakonske zveze - konvencijska pravica - procesno dejansko stanje - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb upravnega spora - splošne in posebne procesne predpostavke - obvezne sestavine tožbe - opredelitev organa in spornega ravnanja
Sodišče prve stopnje mora pri presoji splošnih zakonskih procesnih predpostavk (36. člen ZUS-1) in posebnih procesnih predpostavk (36. člen v povezavi s 4. členom ZUS-1) izhajati iz pravilne opredelitve procesnega dejanskega stanja, torej spornega dejanja tožene stranke in organa, ki naj bi navedeno dejanje storil. Po tretjem odstavku 30. člena ZUS-1 mora namreč tožnik, ki s tožbo zahteva ugotovitev, da je bilo z dejanjem nezakonito poseženo v njegove človekove pravice, v tožbi (med drugim) navesti to dejanje, kje in kdaj je bilo storjeno ter organ ali uradno osebo, ki je to storila. Taka opredelitev spornega dejanja je obvezen sestavni del tovrstne tožbe, kar pomeni, da ga mora taka tožba vselej vsebovati. Tožbena navedba organa, ki naj bi z določenimi dejanji posegel v človekove pravice ali temeljne svoboščine tožnika (ter s tem povezanih tožbenih zahtevkov), je nujna za opredelitev predmeta tovrstnega upravnega spora, o katerem bo tekel sodni postopek (4. člen ZUS-1).
denacionalizacija - sklep o (ne)izločitvi uradne osebe - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Akti, ki pomenijo zgolj procesno odločitev (kakršen je obravnavani primer), so predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa zakon. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 pa se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Ker sklep o neizločitvi uradne osebe med takšne sklepe ne sodi, ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-2, 131/2-3, 354, 354/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - terjatev na plačilo pravdnih stroškov - izterjava stroškov pravdnega postopka - izvršilni naslov izdan po začetku stečajnega postoka - pogojna terjatev - stroški stečajnega postopka
Za opredelitev obveznosti stečajnega dolžnika kot stroškov stečajnega postopka ni pomembno, kdaj je bil pridobljen izvršilni naslov za poplačilo obveznosti, temveč, kdaj je obveznost nastala (pred začetkom stečajnega postopka ali po njem).
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do izjave - seznanitev s procesnim gradivom
Storilcu prekrška je tudi v postopku nadomestitve plačila globe in stroškov z delom v splošno korist po 202. a členu ZP-1 treba omogočiti, da se seznani z vsem procesnim gradivom, ki vpliva na odločitev sodišča.
prenehanje družbene pogodbe - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - povrnitev premoženjske škode - unovčenje bančne garancije - kavzalno razmerje - kritno razmerje - nastanek obveznosti upravičenca iz garancije - višina odškodnine - trditveno in dokazno breme
Za nastanek obveznosti upravičenke iz garancije (prejemnice garancije) do naročiteljice garancije se zahteva le, da je bil znesek na podlagi (neutemeljeno unovčene) bančne garancije prejet – da je bila torej garancija honorirana; ne pa tudi, da je naročiteljica garancije zatrjevala in dokazala, da je banka kot garantka od nje izterjala na podlagi garancije izplačani znesek.
pritožba - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - pravniški državni izpit - predložitev potrdila o pravniškem državnem izpitu
Tožnik potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu tudi po pozivih sodišča prve stopnje ni predložil, tudi sicer ne navaja, da ima pravniški državni izpit opravljen. Pritožnik je bil tekom postopka pred sodiščem prve stopnje seznanjen z obravnavanim pogojem za vložitev pritožbe, obveznostjo njegovega izkazovanja in posledicami opustitve, zato ga Vrhovno sodišče ni ponovno pozivalo, naj dokaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja.
vinkulacija delnic - zavrnitev dovoljenja za prenos delnic - utemeljeni razlogi za zavrnitev dovoljenja za prenos delnic
Razlogi za odklonitev soglasja za prenos imenskih delnic, navedeni v sklepu nadzornega sveta, morajo biti obrazloženi podrobneje kot odklonitveni razlogi, predvideni v statutu družbe. Zahtevek za ugotovitev ničnosti statutarno določenega razloga za odklonitev soglasja za prenos delnic na osebe, ki niso delničarji družbe, bi bil lahko utemeljen, če bi bil obravnavan kot samostojen in nosilen razlog za odklonitev soglasja za prenos.
Samostojnost družbe ni ogrožena le v primeru pripojitve k drugi družbi, likvidacije in stečajnega postopka, saj se ti postopki vodijo že s ciljem prenehanja družbe in ne pomenijo le grozeče nevarnosti za njen obstoj. Gospodarsko samostojnost družbe lahko ogroža že pridobitev 25-odstotnega deleža v družbi, povečanega za eno delnico, zato je ta okoliščina tudi skladno s pravno teorijo utemeljen razlog za odklonitev soglasja za prenos delnic. S takšno udeležbo namreč delničar pridobi možnost blokiranja vseh najpomembnejših odločitev družbe, med njimi npr. o spremembi statuta družbe ali statusnem preoblikovanju, kar pa tudi pomeni manjšo verjetnost, da bi se mogla družba odzivati na izzive, ki jih prinaša trg.
ZKP člen 214, 214/1, 215, 215/1.. ZP-1 člen 58, 58/2, 67, 67/1, 84, 84-4, 85, 85/1, 155, 155/1-1, 155/1-6.1, 155/1-6. URS člen 22.
hišna preiskava - nedotakljivost stanovanja - smiselna uporaba določb zkp v prekrškovnem postopku - odredba za hišno preiskavo - obrazložitev odredbe - utemeljeni razlogi za sum - izločitev sodnika - razlogi za izločitev
Glede na to, da tudi hišna preiskava v prekrškovnem postopku predstavlja poseg v posameznikovo varovano zasebno sfero ni videti nobenega razloga, da bi pravica iz 36. člena Ustave do nedotakljivosti stanovanja v prekrškovnem postopku uživala drugačno ali celo nižjo stopnjo varstva kot v kazenskem postopku.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1-1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/3.
pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna prodajna pogodba - distribucijska pogodba - navezne okoliščine - kraj izpolnitve - prevozna pogodba - klavzule INCOTERMS - klavzula Franko tovarna - Ex works (EXW) - zavrženje tožbe
Posebna pristojnost po kraju izpolnitve pogodbene obveznosti je določena v 1. točko prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012. V zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji je oseba v drugi državi članici lahko tožena pred sodiščem v kraju izpolnitve obveznosti. Kraj izpolnitve obveznosti je v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno.
Iz prodajne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, jasno izhaja, da je dogovorjena Incoterms klavzula EXW.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji za prekršek - odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem vozila - načelo sorazmernosti
V primeru, ko gre za odločanje o odvzemu predmeta drugi osebi (in ne storilcu prekrška), je treba še posebej skrbno presoditi, ali je z odvzemom mogoče doseči namen te sankcije in ali je podana sorazmernost v ožjem smislu, utemeljenost izreka odvzema pa je treba presojati tudi z vidika ravnanja lastnika predmeta.
Stransko sankcijo odvzema predmetov je upravičeno mogoče izreči le glede tistih predmetov, za katere obstaja realna nevarnost, da bi storilec z njimi še naprej razpolagal in ponavljal prekrške oziroma utrjeval že povzročene nevarne posledice, kolikor ne bi bili odvzeti.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek za delovno dobo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali se prvi odstavek 129. člena ZDR-1 lahko razlaga edino tako, da delavcu pripada dodatek za vso delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih delavca;
− ali se določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1, ki omogoča drugačno ureditev dodatka za delovno dobo, nanaša zgolj na višino tega dodatka ali pa tudi na obdobje, za katerega se dodatek obračuna in
− ali je pravilno, da se ne upošteva tisti del 48. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki dodatek za delovno dobo priznava le za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, ampak samo del, ki se nanaša na višino tega dodatka?
ZKP člen 12, 12/4, 67, 67/2, 371, 371/2.. URS člen 29, 29-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe z zagovornikom - priprava obrambe - odločba o brezplačni pravni pomoči - dodelitev brezplačne pravne pomoči - vrnitev v prejšnje stanje
Če je odločba o BPP odvetniku, določenemu za izvajanje BPP, vročena tik pred iztekom zakonskega roka za vložitev pravnega sredstva, ali celo pozneje, je možna le smiselna uporaba instituta vrnitve v prejšnje stanje in s tem omogočeno uresničevanje pravice do obrambe.
pridobitev lastninske pravice na stanovanju - privatizacija stanovanj po SZ - pogodba - soglasje volj - izjava volje - obljuba - pridobitev lastninske pravice - obseg zapuščine - izločitveni zahtevek - povečanje zapustnikovega premoženja - obstoj pridobitne skupnosti
Prispevek v višini kupnine za stanovanje je zgolj posamičen, enkraten prispevek tožnika pri nakupu posamezne stvari, ki se je sicer odrazil v povečanju materinega premoženja, a ne kot rezultat dejanske pridobitve skupnosti, ki bi tožnika upravičeval do izločitvenega zahtevka.