vezanost na Ustavo in zakon - poprava krivic - upravni spor
Upravno sodišče v upravnem sporu, ki je namenjen presoji zakonitosti posamičnega akta (1. odstavek 157. člena Ustave, 1. in 2. člen ZUS-1), ne more oziroma ni pristojno, da bi tožeči stranki zagotovilo sodno varstvo zaradi kršitev, ki naj bi jih tožniku povzročil bivši enopartijski sistem, če zakonodajna veja oblasti sodnega varstva in poprave škode, kot jo uveljavlja tožnik, ni uredila v pravnih predpisih.
bivši politični zapornik - dvojno štetje pokojninske dobe - poprava krivic
Odločitev tožene stranke, da se tožeči stranki čas odvzema prostosti všteje v pokojninsko dobo v enojnem štetju, je po presoji sodišča skladna z določbami 1. in 2. odstavka 6. člena ZPKri. Ni namreč sporno, da je tožeči stranki status bivše politične zapornice priznan za čas prisilne mobilizacije v delovne brigade.
ZPKri člen 10, 10/5, 10, 10/5. ZUP člen 15, 129, 15, 129.
politični zapornik - poprava krivic
Zakon o popravi krivic v skladu s 1. členom ureja pravice le bivšim političnim zapornikom in svojcem žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja. Kakršnihkoli pravic za osebe, ki naj bi imele status političnega preganjanca, pa po omenjenem zakonu ni mogoče uveljavljati.
Če je tožnikova zahteva takšna, da je o njej moč odločiti po določbah ZPKri, ki urejajo postopek revizije kazenske sodbe, to izključi stvarno pristojnost Komisije za popravo krivic, ki je po ZPKri pristojna odločati o statusu političnega zapornika v upravnem postopku.
pomanjkljivi razlogi za odločitev - kršitev pravil postopka
Po presoji sodišča pa ni mogoče preizkusiti obrazložitve tožene stranke, ko je zavrnila zahtevek tožnice z navedbo, da v postopku ni posebej razvidno, da je obstajal med pobitim bratom in tožnico odnos preživljanja. Tožnica je vložila svoj zahtevek s popolnoma isto obrazložitvijo kot brat in sestra, ki pa jima ni bilo potrebno dokazovati odnosa preživljanja. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni jasno razvidno ali se je tožena stranka oprla zgolj na starost brata in sester napram pokojnemu A.A. oziroma ali je pri B.B. in C.C. upoštevala še kakšno drugo okoliščino. Tožena stranka mora na podlagi 5. odstavka 10. člena ZPKri upoštevati v postopku določila Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju: ZUP) in mora slediti določilu 4. odstavka 146. člena in 9. člena ZUP in bi zato morala z zaslišanjem stranke dati tožnici možnost, da se izjavi o tej okoliščini, ki je pomembna za odločitev tožene stranke. Vse to mora tožena stranka upoštevati v ponovljenem postopku, pri tem pa mora upoštevati tudi določilo 4. odstavka 10. člena ZPKri.
status bivšega političnega zapornika - relevantni čas trajanja ukrepa
Iz določb ZPKri, zlasti 6. člena, je razvidno, da je za obdobje priznanja statusa pomemben čas dejanskega odvzema prostosti in ne morebitno drugo obdobje, kakor bi izviralo iz odločitev državnih organov.
ZSPOZ člen 10, 10/1-1, 10/1-3, 10, 10/1-1, 10/1-3.
odškodnina žrtvam vojnega in povojnega nasilja
Obdobje za katerega se priznava odškodnina po zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja je enaka obdobju za katerega ima upravičenec priznan status po zakonu o popravi krivic.
Napačno je stališče v tožbi, da tožeči stranki pripada na podlagi 1. točke 5. člena v povezavi z 9. členom ZSPOZ odškodnina za pretrpljene duševne in telesne bolečine v višini 2.000.000,00 SIT. 9. člen ZSPOZ določa le skupni najvišji znesek odškodnine, ki je lahko posameznemu upravičencu odmerjen.
Ker po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju tožnica ni upravičena do družinske pokojnine po pok. tastu, tudi ni po določbah ZPKri upravičena do priznanja statusa svojca po vojni pobite osebe in do odškodnine iz tega naslova.