Zakon zahteva, da mora biti zavrnilna odločitev obrazložena tako, da lahko stranka jasno spozna ne le vsebino sprejete odločitve, ampak tudi vse razloge, zaradi katerih je bila takšna odločitev sprejeta. Pri tem se mora organ obrazloženo opredeliti do vseh navedb in vseh dokazov stranke. Le v tem primeru je spoštovana ustavno zagotovljena pravica stranke do enakega varstva pravic in le v tem primeru lahko stranka učinkovito uveljavlja pravico do sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave Republike Slovenije).
Po ustaljeni upravnosodni praksi pomanjkljivih razlogov upravnega akta ni mogoče pomembno dopolnjevati oziroma nadomestiti šele z odgovorom na tožbo v upravnem sporu.
poprava krivic - status bivšega političnega zapornika - zahtevek za priznanje pravice - upravičenci
Iz izpodbijanega akta in spisovnih podatkov izhaja, da je bil tožnik s sodbo Vojaškega disciplinskega sodišča obsojen na disciplinsko kazen vračanja na formacijsko mesto neposredno nižjega čina za čas 2 leti. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je ugotovitev tožene stranke, da tožnik ni bil bivši politični zapornik v smislu prvega odstavka 2. člena oziroma prvega odstavka 4. člena ZPKri po presoji sodišča pravilna. Zato je tožena stranka tožnikov zahtevek za priznanje statusa bivšega političnega zapornika utemeljeno zavrnila.
ZPKri člen 2, 4, 10, 15. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
poprava krivic - status bivšega političnega zapornika - stranka v postopku - svojci bivšega političnega zapornika - zavrženje zahteve
Tožena stranka se je pri odločitvi oprla na določbe ZPKri o tem, kdo je lahko stranka v postopku in v skopi obrazložitvi pojasnila, da tožnica pogojev iz 2. člena tega zakona ne izpolnjuje. Stranka v postopku je po ZPKri lahko le oseba, ki je bila sama bivši politični zapornik ali svojci žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja. Svojci bivši političnih zapornikov so upravičene osebe le, če je ta oseba umrla pred vložitvijo zahteve ali med postopkom, gre pa za osebe, ki lahko uveljavljajo družinsko pokojnino po umrli upravičeni osebi. Spisovni podatki kažejo, da tožnica ni bila politična zapornica, pač pa je bil to njen mož, ki je zahtevo za priznanje tega statusa uveljavljal in mu je bil tudi priznan. To pa pomeni, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne more biti stranka v postopku, saj ne izpolnjuje pogojev iz 2. člena ZPKri in zato njeno zahtevo utemeljeno zavrgla.
poprava krivic - odškodnina - zahtevek za izplačilo odškodnine zaradi trajne zdravstvene poškodbe iz JNA
Zahteva za izplačilo odškodnine zaradi trajne zdravstvene poškodbe iz JNA v letu 1988 ni upravna stvar, o kateri bi odločala tožena stranka na podlagi ZPKri.
ZPKri člen 1, 2, 3, 5, 6, 9, 10, 10/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1.
poprava krivic - zahteva za vrnitev zaplenjenega premoženja - zavrženje zahteve
Zahteva tožnice za povrnitev zaplenjenega premoženja ne pomeni zahtevka v smislu (in na podlagi) določil ZPKri, zato je toženka to zahtevo pravilno zavrgla ob smiselni uporabi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
ZPKri člen 10, 10/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1.
politični zapornik - poprava krivic - zahtevek za priznanje pravic - zavrženje vloge
Ker zahtevki tožeče stranke ne pomenijo zahtevka v smislu in na podlagi določil ZPKri, ki v tovrstnih postopkih v skladu s četrtim odstavkom 10. člena določa smiselno uporabo ZUP, je bila zahteva tožeče stranke ob smiselni uporabi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavržena.
Tožnica je v vlogi – formularju navajala, da sta bila starša bivša politična zapornika, ki sta umrla pred vložitvijo zahteve, dokazov o tem pa ni predložila, zato prvostopenjski organ ni imel podlage, da odloči o njeni zahtevi, ne da bi prej od tožnice zahteval, da predloži in priskrbi dokaze, ki njene trditve dokazujejo.
poprava krivic - žrtev medvojnega protipravnega odvzema življenja - status svojca žrtve - odločitev o zahtevi - zavrženje vloge
V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil tožničin oče ubit 20. 9. 1944, status žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja po ZPKri pa se nanaša zgolj na čas od 5. 5. 1945 do 2. 7 1990. Način odločitve tožene stranke, da se zahteva zavrže, je sicer napačen in bi izrek moral vsebovati vsebinsko odločitev. Ne glede na to pa se odločitev da preizkusiti, saj iz sklepa izhaja, da pokojni oče tožnice in s tem tudi tožnica ne izpolnjujeta pogojev, ki jih ZPKri zahteva za priznanje statusa žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja oziroma statusa svojca omenjene žrtve. Tožnica torej s svojim zahtevkom na podlagi ZPKri ne more uspeti, kar je bistveno za odločitev. Potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja, ki ga je priložila k tožbi, pa je bilo očitno izdano na podlagi ŽVN in ne ZPKri, zato za ta postopek ni relevantno.
Tožeči stranki je bila pravilno odmerjena še odškodnina v višini 3.860,01 EUR za priznan status političnega zapornika in status svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja, saj seštevek odškodnin priznanih s prvo in drugo odločbo ter izpodbijano odločbo predstavlja maksimalni znesek 8.345,85 EUR-a, ki ga določa 9. člen ZSPOZ.
status svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja - pravica do odškodnine - odškodnina za izgubo življenja bližnjega
Višina odškodnine po prvi alinei 1. odstavka 10. člena ZSPOZ se določi glede na vrsto nasilnega dejanja oziroma prisilnega ukrepa za taboriščnike, ukradene otroke, politične zapornike in zapornike po 146,05 EUR za mesec pretrpljenega nasilja. V obravnavanem primeru pa je šlo za izgubo življenja bližnjega in ne za nasilna dejanja za političnega zapornika. Zato je bila odškodnina upravičencu odmerjena na podlagi 2. točke 5. člena v povezavi s 1. odstavkom 11. člena ZSPOZ.
poprava krivic - politični zapornik - odškodnina - delo v gostilni
V konkretnem primeru tožnica ni prisilno delala v gostilni, ampak prostovoljno, zato, da se je preživljala, kar je pravilno ugotovila tudi Komisija za izvajanje Zakona o popravi krivic, kar tudi po mnenju sodišča pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa bivšega političnega zapornika in pravic, ki iz tega statusa izhajajo, ki jih tožnica zahteva.
poprava krivic - status bivšega političnega zapornika - pravica do odškodnine
Zahteva tožnice ne vsebuje zahtevka za priznanje statusa bivše politične zapornice in iz tega statusa izvirajočih pravic, temveč zahtevek za odškodnino zaradi smrti obeh bratov, o čemer pa organ sploh ni odločal. V postopku je bila tako storjena kršitev pravil postopka, ki je vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve, saj se sklepa zato ne da preizkusiti.
ZPKri člen 15, 15/1, 15/2. ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/1, 237, 237/1, 237/1-4, 237/2, 237/2-3.
poprava krivic - politični zapornik - načelo zaslišanja stranke - kršitev načela zaslišanja stranke - bistvena kršitev pravil postopka - zavrženje zahteve
Komisija je o priznanju statusa politične zapornice tožničini materi, glede na razloge svoje obrazložitve odločila po vsebini, zato je način odločitve (da se zahteva zavrže) v tem delu napačen in bi moral tudi izrek vsebovati vsebinsko odločitev.
Tožnici pa tudi ni bila dana možnost, da se udeleži postopka in da se izjavi o dejstvih n okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kar po določbah 3. točke 2. odstavka 237. člena ZUP predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
poprava krivic - politični zapornik - svojec bivšega političnega zapornika - odločitev o zahtevi za priznanje statusa političnega zapornika - razhajanje v izjavah prič - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zaslišanje priče - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Vloga se po določbah 15. člena ZPKri in po določbah ZUP, ki se v postopku po ZPKri uporabljajo subsidiarno, zavrže samo v primeru, če niso izpolnjene procesne predpostavke. V konkretnem primeru pa se je o delu zahteve, to je o priznanju statusa politične zapornice tožnikovi materi, odločalo po vsebini, zato je način odločitve (da se zahteva zavrže) v tem delu napačen.
Iz upravnih spisov sledi, da tožnik na zaslišanjih prič ni bil navzoč niti ni bil seznanjen s tem, kar so priče izpovedale, in ne z rezultatom poizvedb, opravljenih po uradni dolžnosti. Ni mu torej bila dana možnost, da se udeleži postopka in se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kar je po določbah 237. člena ZUP absolutna bistvena kršitev pravil postopka.
Bistveno pomanjkljivi so tudi razlogi za odločitev, saj se v izpodbijanem sklepu presodi in upošteva le podatke, pridobljene iz Arhiva, ne presodi pa se ostalih izvedenih dokazov, to je zapisnikov o zaslišanju dveh predlaganih prič in dokazil (izjav istih oseb), ki jih je tožnik priložil zahtevi. Zlasti se ne oceni razhajanj med vsebino njunih izpovedb na zaslišanju in med vsebino njunih izjav, priloženih zahtevi. Izjave pa si nasprotujejo v bistvenem, to je glede vprašanja, ali je bila tožnikova mati v letih od 1945 do 1949 v priporu.
poprava krivic - politični zapornik - status političnega zapornika - odškodnina
Z izpodbijano odločbo je bila tožniku določena odškodnina glede na predhodno priznan status političnega zapornika v skladu z 10. členom ZSPOZ. Ugovore, ki se nanašajo na samo odločitev o priznanju statusa političnega zapornika, bi tožnik moral uveljavljati s tožbo zoper sklep, s katerim je bilo predhodno odločeno o navedenem statusu, ne more pa jih uveljavljati (šele) s tožbo zoper odločbo, s katero se omenjeni sklep zgolj izvršuje.
Za priznanje statusa političnega zapornika je odločilnega pomena odvzem prostosti oziroma bivanje v taboriščih kot politični begunci, kot to v utemeljitvi izpodbijanega sklepa navaja toženka, takšnih okoliščin pa tožnica niti ne zatrjuje. Zgolj odraščanje brez enega od staršev, ki mu je sicer priznan status bivšega političnega zapornika po ZPKri, pa po določbah tega zakona ni okoliščina, ki bi utemeljevala priznanje statusa bivšega političnega zapornika in posledično pravic, ki iz takšnega statusa izhajajo, tudi otrokom takšnega starša.
Sodišče kot pravno relevantnega ne more upoštevati tožbenega ugovora neenakosti pred zakonom, ki ga tožnica podaja zgolj pavšalno, brez konkretnih navedb in dokazil o tem, da je šlo za enako dejansko stanje kot v tožničinem primeru tudi v primeru družine pisatelja A.A..
Zaradi že izplačane odškodnine stranki iz naslova po ZPKri in ZPPZV91 in zaradi zakonske omejitve zneska odškodnin, izplačanih po ZSPOZ v višini 2.000.000 SIT, ne more biti v celoti izplačana še nadaljnja odškodnina iz naslova po ZPKri.
status bivšega političnega zapornika - poprava krivic
Tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na izvršitev priznane pravice, to je pokojninske dobe za čas odvzema prostosti v dvojnem štetju, za samo odločanje o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta niso relevantni. Tožnikov ugovor glede nepriznavanja časa, v katerem mu je bilo odvzeto državljanstvo, pa je tožbena novota.