status političnega zapornika - upravičenci - poprava krivic
Tožena stranka je odločitev oprla na ugotovitev, da je status političnega zapornika priznala tožnikovemu očetu in da se je tožnik rodil šele po tem, ko je njegov oče prišel iz zapora. To pa niso tista dejstva, ki so odločilna za odločitev, ali je tožnik upravičen do statusa po ZPKri. Pomembno je, ali je tožnik bivši politični zapornik ali svojec žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja, ki lahko po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uveljavlja družinsko pokojnino. Toženka mora, da bi zadostila zahtevam za obrazložitev upravne odločbe, kot izhajajo iz 214. člena ZUP, ugotoviti, ali je tožnik upravičena oseba glede na določbe 10. člena ZPKri ali ne.
Navedbe, ki jih je podal tožnik v postopku pred Komisijo, kakor tudi navedbe, ki jih podaja v tej zadevi v zvezi s smrtjo sina A. A. dne 12. 6. 1981, ne utemeljujejo zahtevka, da se A. A. prizna status žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja po ZPKri. Priznanja tega statusa A. A. ne utemeljujejo niti trditve, da naj bi ta ob kopanju v reki Soči dne 12. 6. 1981 umrl zaradi neskrbnega oziroma malomarnega ravnanja šole, ki jo je tedaj obiskoval ali dijaškega doma, kjer je tedaj prebival, kot tudi ne trditve, da naj bi ga fantje na pikniku vrgli v Sočo. Te trditve tožnika o sicer tragičnem dogodku še ne pomenijo, da je bil A. A. usmrčen brez obsodbe sodišča, neopravičeno in v nasprotju z načeli in pravili pravne države, zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov. Da bi bil A. A. iz teh razlogov usmrčen, tožnik ne zatrjuje niti v tožbi niti nazadnje v vlogi z dne 28. 4. 2024. V njej le na splošno omenja fašizem, komunizem in terorizem, a teh ne povezuje z A. A. Že iz trditvene podlage tožnika tako izhaja, da tožba ni utemeljena. K temu sodišče še dodaja, da je sankcioniranje morebitnih protipravnih ravnanj šole, dijaškega doma ali sošolcev A. A., na kar se sklicuje tožnik, lahko predmet drugih postopkov (zlasti kazenskih in civilnih) in ne tega upravnega spora. Upravni spor tudi ni namenjen ugotavljanju resničnega dejanskega stanja oziroma materialne resnice za potrebe morebitnih drugih postopkov.
poprava krivic - priznanje statusa bivšega političnega zapornika - pravica do odškodnine - smrt stranke med postopkom - smiselna uporaba določb ZUP - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
V skladu s prvim odstavkom 50. člena ZUP v primeru, če stranka med postopkom umre, se postopek nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. V konkretnem primeru je vlagateljica umrla po vložitvi predmetne vloge, a še pred izdajo izpodbijanega akta, pri čemer pa Komisija predhodno navedenih določb ZUP ni upoštevala pri izdaji izpodbijanega akta. S tem so podane bistvene kršitve določb upravnega postopka po točki 2 drugega odstavka 237. člena ZUP.
poprava krivic - priznanje statusa bivšega političnega zapornika - pravica do odškodnine - upravičenec - obrazložitev odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Toženka pravnorelevantnih dejstev ni ugotavljala, ampak je odločitev v zavrnilnem delu oprla na ugotovitev, da je status političnega zapornika do določenega časovnega obdobja priznala že tožničinemu očetu. To pa niso tista dejstva, ki so odločilna za odločitev, ali je tožnica upravičena do statusa po ZPKri. Kot je sodišče že pojasnilo, je pomembno, ali je vlagatelj bivši politični zapornik ali svojec žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja, ki lahko po predpisih o pokojninskem ali invalidskem zavarovanju uveljavlja družinsko pokojnino.
poprava krivic - status političnega zapornika - legitimacija za vložitev zahteve za priznanje statusa političnega zapornika - upravičena oseba
Tožnika ter njuni pokojni starši in sestra, so se skladno z izbiro možnosti izselitve po Londonskem memorandumu, prostovoljno izselili v Italijo oziroma prostovoljno spremenili prebivališče. Na podlagi prošnje mame tožnikov ter na tej podlagi izdane dovolilnice za izselitev, sta tožnika ozemlje takratne Jugoslavije zapustila skupaj s pokojno mamo in sestro dne 5. 9. 1955, oče pa pozneje v letu 1956, kar pomeni, da za čas od 5. 8. 1955 do 31. 8. 1966 (kar tožnika uveljavljata v zahtevku) ne izpolnjujejo pogojev za priznanje statusa političnega zapornika in pravic, ki iz tega statusa izhajajo.
poprava krivic - pravica do odškodnine - nepopolno dejansko stanje
Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da toženka navedenih, pravno relevantnih dejstev ni ugotavljala, ampak je odločitev oprla na ugotovitev, da je status političnega zapornika priznala tožnikovemu očetu in da se je tožnik rodil šele po tem, ko je njegov oče prišel iz zapora. To pa niso tista dejstva, ki so odločilna za odločitev, ali je tožnik upravičen do statusa po ZPKri. Kot je sodišče že pojasnilo, je pomembno, ali je tožnik bivši politični zapornik ali svojec žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja, ki lahko po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uveljavlja družinsko pokojnino.
poprava krivic - status bivšega političnega zapornika - pravica do odškodnine
Tožnik se je skupaj s starši prostovoljno, na podlagi prošnje očeta in izdane dovolilnice za izselitev, izselil v Italijo, in sicer pod pogoji Londonskega memoranduma. Razlogi za izselitev pa, glede na prej citirane določbe ZPKri, ne predstavljajo pogojev za priznanje statusa bivšega političnega zapornika in pravic, ki iz tega statusa izhajajo, kot je zahteval tožnik, zato je toženka tudi po presoji sodišča zahtevo tožnika utemeljeno zavrnila. Tudi iz sodne prakse tukajšnjega sodišča izhaja, da izbira možnosti selitve po Londonskem memorandumu pomeni prostovoljno selitev oziroma spremembo prebivališča.
poprava krivic - politični zapornik - status političnega zapornika - zahtevek za priznanje pravice - (ne)prostovoljnost izselitve - sprememba prebivališča
Starši tožnice niso bili obsojeni v sodnem ali upravnokazenskem postopku na kazen odvzema prostosti niti jim ni bila prostost odvzeta v času, ko bi ti postopki potekali. Tožnica tudi ne trdi, da bi bili njeni starši v upravnokazenskem postopku kaznovani na odvzem prostosti ali da bi jim bil v upravnokazenskem postopku izrečen ukrep določitve prebivališča ali da bi bili poslani na opravljanje družbeno koristnega dela. Ne trdi, da bi bili sploh v prekrškovnem postopku.
Če sta bila tožničina starša na nek način prisiljena izkoristiti možnost, ki jim jo je dal Londonski memorandum, pa četudi zaradi nevzdržnih življenjskih razmer, to še vedno ne ustreza okoliščinam, ki morajo biti podane po 2. in 4. členu ZPKri, da bi se lahko štela za politična zapornika.
poprava krivic - status bivšega političnega zapornika - pravica do odškodnine - obrazložitev upravne odločbe - pravica do izjave - zaslišanje priče
Tožnik bi za priznanje statusa bivšega političnega zapornika moral dokazati, glede na prvi odstavek 2. člena ZPKri, da je bil vzrok odhoda ravnanje, ki se je nad njegovo družino izvajalo. Opisano ravnanje pa bi moralo biti "neupravičeno" in "v nasprotju z načeli in pravili pravne države zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov", kar bi posledično pomenilo, "da mu je bil izrečen ukrep določitve prebivališča". Te neposrednosti, ki je za pravilno uporabo prvega odstavka 2. člena ZPKri pogoj, pa tožnik z opisom razmer v Sloveniji pred odhodom v Italijo, ni izkazal.
upravni postopek - nepopolna vloga - zavrženje nepopolne vloge - poziv k dopolnitvi vloge
Tožnikova vloga z dne 16. 2. 2018 je nerazumljiva in na njeni podlagi, niti na podlagi ostalih pisanj, ki jih je v tej zadevi vložil v upravni spis (dopisa z dne 15. 3. 2018 in z dne 8. 12. 2018), Komisija ni mogla vsebinsko odločiti, saj iz njih ni mogoče razbrati, katere pravice in na kakšni podlagi uveljavlja.
ZPKri člen 2, 4, 10. ZUP člen 9, 214, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
poprava krivic - bivši politični zapornik - pravica do odškodnine - upravičena oseba - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev odločbe - pravica do izjave
Obrazložitev izpodbijane odločbe, čeprav je sprejeta v enostopenjskem postopku, bi morala zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP-1. Še toliko bolj je treba na ustrezno obrazložitev akta paziti v primeru, ko je pred sodnim postopkom izpeljan samo enostopenjski upravni postopek; ko torej razlogov odločitve ne more dopolniti drugostopenjski organ.
S pozivom toženka ni seznanila tožnice s svojim pravnim stališčem glede tega, ali je lahko stranka v postopku oziroma ali sodi v krog upravičenih oseb iz 10. člena ZPKri (ali je aktivno legitimirana). Ker toženka tožnice ni seznanila s svojim pravnim stališčem glede upravičenosti zahteve in ji tudi ni dala možnosti, da se do njega izjavi, je kršila tožničino pravico do izjave iz 9. člena ZUP oziroma načelo zaslišanja stranke.
ZPKri člen 10, 10/4, 15, 15/1, 15/2, 15/3. ZUP člen 9, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
poprava krivic - zaposlitev - bivši politični zapornik - načelo zaslišanja strank - obrazložitev upravne odločbe - preizkus upravnega akta - bistvena kršitev določb postopka
Toženka tožnika v postopku ni pozvala na izjasnitev v zvezi s pravnorelevantnim dejanskim stanjem, ki ga je v postopku ugotovila, predvsem v zvezi (s sicer nespornim) dejstvom, da se je tožnik zaposlil, in posledico te ugotovitve, tj. zavrnitvi zahtevka iz tega razloga.
Po ugotovitvi, da se je tožnik s 1. 7. 1956 zaposlil, toženka ni navedla razlogov, ki bi takšno odločitev (tj. zavrnitev zahtevka) narekovali. Tožnik tako ni mogel niti razbrati, zakaj bi bila njegova zaposlitev v zatrjevanem obdobju za priznanje statusa po ZPKri pravnorelevantna.
poprava krivic - izplačilo odškodnine - politični zapornik - (ne)prostovoljnost izselitve - sprememba prebivališča - pogoji za priznanje statusa
Tožnica se je skupaj z možem prostovoljno, na podlagi svoje prošnje in izdane dovolilnice za izselitev, izselila v Italijo. Razlogi za izselitev ne predstavljajo pogojev za priznanje statusa bivšega političnega zapornika in pravic, ki iz tega statusa izhajajo, kot je zahtevala tožnica. Pri pregledu izpolnjevanja pogojev za priznanje statusa bivše politične zapornice, so relevantne določbe ZPKri, zato je nepravilen zaključek tožnice, da status istrskega begunca pomeni dokazovanje izpolnjevanja vsebinskih pogojev po ZPKri, saj iz ZPKri navedeno ne izhaja.
poprava krivic - status bivšega političnega zapornika - pravica do odškodnine
Za presojo upravičenosti tožnikove zahteve je bistveno, kako status bivšega političnega zapornika opredeljuje ZPKri. Kot izhaja iz povzetega prvega odstavka 2. člena ZPKri, se status političnega zapornika nanaša le na odvzem prostosti in temu položaju enakovredne situacije, kot jih določa zakon in ki so se zgodile v času od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990. Za odločitev zato niso relevantne tožnikove navedbe o preganjanju pred 15. 5. 1945.
Tožnika, njuna starša in stara mama so se skladno z izbiro možnosti izselitve po Londonskem memorandumu prostovoljno izselili v Italijo oziroma prostovoljno spremenili prebivališče. Na podlagi prošnje očeta tožnikov ter na tej podlagi izdane dovolilnice za izselitev, so ozemlje takratne Jugoslavije zapustili dne 15. 7. 1955, kar pomeni, da za čas od 30. 10. 1955 do 29. 10. 1958 (kar tožnika uveljavljata v zahtevku) ne izpolnjujejo pogojev za priznanje statusa političnega zapornika in pravic, ki iz tega statusa izhajajo.
bivši politični zapornik - obrazložitev upravne odločbe - preizkus upravnega akta - poprava krivic
Po presoji sodišča izpodbijani akt v zavrnilnem delu ne navaja zadostnih razlogov za sprejeto odločitev, zaradi česar ga v tem delu ni mogoče preizkusiti. Po mnenju sodišča zgolj izselitev iz begunskega taborišča Cremono samo po sebi še ne pomeni, da so prenehale tudi okoliščine določitve prebivališča. Dejansko stanje glede bivanja tožnikov v zasilnem stanovanju v Miljah ter nato v barakah begunskega taborišča Lazaret je po presoji sodišča ostalo nepopolno ugotovljeno. Tožena stranka mora zato v ponovljenem postopku ugotoviti ali so tožniki prostovoljno zapustili begunsko taborišče Cremono ali so bili v to prisiljeni ter raziskati dejansko stanje glede razmer, v katerih so bivali v zasilnem stanovanju v Miljah in v barakah begunskega taborišča Lazaret.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - rok za uveljavljanje odškodnine - priznanje odškodnine - pravna praznina
Tožnik v roku iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD ni mogel uspešno uveljavljati odškodnine po tem zakonu, saj za to niso bili izkazani materialni pogoji iz sedme alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona, in je šele kasneje (po poteku roka iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD) izvedel, da od storilca dejanja ne bo mogel prejeti izplačila odškodnine za priznano škodo, zato je treba pravno praznino napolniti tako, da je treba tudi v primeru, kot je obravnavni, za vložitev zahteve upoštevati rok iz tretjega odstavka 29. člena ZOZKD, to je, da mora biti vložena v treh mesecih od datuma, ko je za navedeno okoliščino izvedel.
Tožnik se je v spornem času prostovoljno, na podlagi svoje prošnje in izdane dovolilnice za izselitev, izselil v Italijo oziroma prostovoljno spremenil prebivališče. Tako že iz tega razloga glede na določbe ZPKri niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa bivšega političnega zapornika in pravic, ki iz tega statusa izhajajo, kot je zahteval tožnik, zato je toženka po presoji sodišča tožnikovo zahtevo utemeljeno zavrnila.
ZPKri člen 10, 10/1, 10/4, 15, 15/2, 15/3, 17, 17/2. ZUP člen 214, 214/1.
poprava krivic - bivši politični zapornik - politični zapornik - obrazložitev upravne odločbe - preizkus upravnega akta
Tožeča stranka v upravnem postopku zatrjuje in dokazuje status bivše politične zapornice, iz obrazložitve tožene stranke pa ne izhaja, zakaj tožena stranka tožeči stranki ni priznala statusa ob njeni ponovni naselitvi v begunsko taborišče. Obrazložitev izpodbijane odločbe tako ne sledi zahtevam prvega odstavka 214. člena ZUP, kar pomeni, da odločitve zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti.