Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (prvi odstavek 11. člena SPZ), vendarle pa gre za domnevo, ki jo je mogoče na ustrezen način izpodbiti.

Tožeča stranka pridobitev svoje lastninske pravice utemeljuje kot originarno pridobitev v stečajnem postopku na podlagi pogodbe o prodaji stečajnega dolžnika kot pravne osebe v zvezi s sklepom sodišča o izročitvi prodane pravne osebe tožeči stranki kot kupcu. Na omenjeni pravni podlagi je sicer pridobila originarno lastninsko pravico na stečajnem dolžniku kot pravni osebi, ne pa na posameznih stvareh (premoženju) stečajnega dolžnika. Ker tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice na nepremičninah stečajnega dolžnika s sodno odločbo, je tožena stranka domnevo lastninske pravice lahko izpodbijala zgolj z ugovorom v tej pravdi, vprašanje lastninske pravice pa se je obravnavalo kot predhodno vprašanje (13. člen ZPP).

Izraba položaja je vsako ravnanje pri sklepanju poslov ali drugem razpolaganju s premoženjem gospodarske družbe, do katerega je storilec na podlagi njenih notranjih pooblastil (pogodba, statut, navodila članov družbe itd.) sicer upravičen, vendar pa pri tem namesto interesov gospodarske družbe zasleduje svoje lastne interese oziroma interese tretjih oseb; v tem se tudi kaže nezvestoba do družbe oziroma njenih lastnikov. Položaja v navedenem smislu pa ne izrablja samo tisti, ki prekorači svoja pooblastila, pač pa tudi tisti, ki poslov ne opravlja pošteno in vestno, ki torej ravna v nasprotju s prvim odstavkom 263. člena ZGD. Že po naravi stvari je posledica tovrstnih zlorab položaja (in drugih načinov izvršitve kaznivega dejanja) nastanek oziroma možnost nastanka premoženjske škode za gospodarsko družbo oziroma njene družbenike, delničarje, zaposlene, upnike itd.