bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nerazumljiv izrek - kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je storilec kaznivega dejanja določno opredeljen glede na v izreku sodbe navedene osebne podatke, potrebne za njegovo identifikacijo (skladno s tretjim odstavkom 364. člena ZKP), ni nujno njegovo nadaljnje označevanje z osebnim imenom in priimkom tudi v dejstvenem opisu.
Določba 31. člena Uredbe se ne nanaša zgolj na fazo sprejemanja prostorskega akta, pač pa tudi na nadaljnje faze, torej tudi na projektiranje in gradnjo. Z upoštevanjem te določbe pri umestitvi v prostor (pri sprejemu ustreznega prostorskega akta) se ta določba ne „izčrpa“, ampak jo je treba upoštevati tudi v nadaljnjih postopkih, torej tudi v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja. Uredba je kot izvedbeni predpis za varstvo okolja relevantna skozi celoten postopek, saj ne velja samo za prostorsko načrtovanje, ko se nek poseg umešča v prostor, ampak tudi za gradnjo.
ZKP člen 18, 368, 371, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – napoved pritožbe – obrazložitev sodbe – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – dokazni predlog - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če pritožba zoper oprostilni del sodbe ni bila napovedana, sodišče s tem, ko v pisno izdelani sodbi ni navedlo razlogov glede oprostilnega dela sodbe, določb ZKP s tem ni prekršilo.
ZPLP člen 3, 7. ZSZ člen 10, 13, 64. ZLNDL člen 2.
lastninjenje – pridobitev pravice uporabe – prenos pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – fizična oseba
Ob ugotovitvi, da pristojni občinski upravni organ nikoli ni izdal odločbe, da mora tožnik zemljišče izročiti občini in da je tožnik zemljišče ves čas užival, je pravilna odločitev, da prehodna določba 64. člena ZSZ velja tudi zanj. Vrhovno sodišče in Ustavno sodišče sta že večkrat odločila, da se je prenos pravice uporabe na nepremičninah lahko odvijal tudi zunajknjižno in je zato v vsakem posameznem primeru treba preučiti kdo je resnični nosilec te pravice. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno odločili, da iz 13. in 64. člena ZSZ izhaja, da je imel tožnik ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe na spornih zemljiščih. To pa pomeni, da je pravilna odločitev, da je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZLNDL, ki določa, da nepremičnine postanejo lastnina fizičnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe, pridobil lastninsko pravico na zemljišču.
S pogodbo dogovorjeno predkupno pravico sta pravdni stranki lahko omejili z določenimi pogoji, saj je tako ravnanje v okviru splošnega načela o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij. Pogodbena določba je skladna s 527. členom ZOR o vsebini predkupne pravice. Ta zakonska določba tudi ni onemogočala dogovorov o pogodbeni predkupni pravici še v drugih situacijah.
Neizpolnjevanje pogodbeno dogovorjenega pogoja za uveljavljanje predkupne pravice je zadostovalo za zavrnitev tožbenega zahtevka, saj v takem primeru vprašanje dobrovernosti novega kupca ni pravno pomembno.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/3. ZPP člen 154, 154/1, 166, 166/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 2, 3, 4.
odločba o stroških postopka v sodbi – dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških – stroški revizijskega postopka – stroški sodnih taks
Glede na naravo upravnega spora, s katerim je zagotovljeno prvostopenjsko sodno varstvo oziroma sodni nadzor nad delom uprave, je pritožba zoper odločitev upravnega sodišča (ki ima sicer položaj višjega sodišča), o stroških sodnega postopka, o kateri odloča Vrhovno sodišče kot drugostopenjsko sodišče, ob primerni uporabi določb ZPP, dovoljena na podlagi prvega odstavka 166. člena ZPP, saj je le takšna razlaga skladna s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave Republike Slovenije.
V primeru, ko je pritožnik z revizijo uspel in je bila sodba sodišča prve stopnje razveljavljena ter zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o stroških postopka pa pridržana za končno odločitev, v novem sojenju pa je sodišče prve stopnje pritožnikovi tožbi ugodilo, odpravilo odločbo tožene stranke in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, mora sodišče prve stopnje odločiti o vseh stroških sodnega postopka. To pomeni tako o stroških upravnega spora kot tudi revizijskih stroških.
Strošek sodnih taks ni vključen v pavšalne zneske, ki jih določa Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.
subvencija za bivanje v študentskih domovih – stvarna pristojnost upravnega sodišča - ni socialni prejemek
Določba točke 5 b prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, na katero opira svojo odločitev sodišče prve stopnje, pri naštevanju ene izmed pristojnosti socialnega sodišča res navaja tudi socialne prejemke iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca, in če je za priznanje pravice odločilen premoženjski cenzus. Toda v obravnavanem primeru ne gre za socialni prejemek, ki bi kot takšen bil opredeljen v Zakonu o socialnem varstvu, Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih ali Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in bi se izplačeval študentom. Gre za subvencijo, ki jo za bivanje študentov glede na določbo 73. b člena Zakona o visokem šolstvu in v skladu z navedenim Pravilnikom prejmejo javni in zasebni zavodi. Za to obliko subvencije v navedenih predpisih tudi ni predvidena pristojnost socialnega sodišča v smislu tretjega odstavka 7. člena ZDSS-1.
Zato za razmejitev pristojnosti med upravnim sodiščem in delovnim ter socialnim sodiščem, kot to določa ZDSS-1, obravnavani primer ne more biti opredeljen kot socialni spor, temveč kot spor o zakonitosti dokončnega posamičnega akta, ki ga je izdala tožena stranka. O zakonitosti takšnega akta pa je pristojno glede na določbo drugega odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločati upravno sodišče.
ZASP člen 12, 105, 105/1, 148, 149, 149/1-3. ZUP člen 43, 130. PDEU člen 106, 106/1.
dovoljena revizija – neenotna praksa sodišča prve stopnje - kolektivno upravljanje avtorskih pravic – dovoljenje za kolektivno upravljanje – položaj stranskega udeleženca – pravni interes vlagatelja zahteve za izdajo enakega dovoljenja – obvezna združitev postopkov – soavtorji avdiovizualnega dela - skladatelj filmske glasbe, ustvarjene posebej za avdiovizualno delo – ustavne pravice – 106. člen PDEU – priložena pravna mnenja
Iz določb 148. in 149. člena ZASP in 130. člena ZUP ne izhaja, da bi Urad moral v primeru, ko več pravnih oseb poda vlogo za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in iste pravice, te obravnavati v enem postopku, v katerem bi moral vsaki od oseb priznati položaj stranke v postopku.
Vlagatelj zahteve za podelitev „prvega trajnega“ dovoljenja za kolektivno upravljanje na podlagi 149. člena ZASP, ne izkazuje pravnega interesa za priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku, ki se vodi na zahtevo drugega subjekta, v primeru, ko se za podelitev dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice poteguje več subjektov.
S stvaritvijo filmske glasbe, ki je posebej ustvarjena za uporabo v tem delu, skladatelj (so)ustvari AVD kot samostojno avtorsko delo. Glede na neizpodbojno domnevo soavtorstva pa mu iz tega naslova skupaj z drugimi soavtorji pripada nedeljiva avtorska pravica na tem delu. To pa pomeni, da iz tega avtorskega dela izvira ena pravica do radiodifuzne retransmisije, s katero lahko zato upravlja le ena kolektivna organizacija, ki združuje vse soavtorje AVD.
predlog za izdajo popravnega sklepa - določitev stroškov sodnega postopka - stroški delno že plačani
Okoliščino (delne) izpolnitve denarne obveznosti, ki jo tožena stranka zatrjuje in izkazuje v obravnavanem predlogu za izdajo popravnega sklepa, ni mogoče uvrstiti med primere napak iz prvega odstavka 328. člena ZPP.
stranka v upravnem sporu – aktivna legitimacija – zavrženje tožbe – dopolnitev pritožbe - ničnost
Predhodno priznan status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorskih in (ali) sorodnih pravic, ki teče na vlogo tretjega, je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma za vsebinsko obravnavanje tožbe zoper dovoljenje, izdano v tem postopku.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 229, 229/2.
vročitev odločbe – kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pravica ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – že rešeno vprašanje – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor o tem, komu se vroči upravna odločba, ni spor o vrednosti sporne zadeve, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Zatrjevana neenotnost prakse sodišča prve stopnje v zvezi z vprašanjem, ki je v praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, ni razlog za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je ta razlog vezan le na primer, če Vrhovno sodišče o pravnem vprašanju, ki je bistveno za odločitev, še ni odločalo.
Za dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice konkretizirane in izkazane.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – razlogi o odločilnih dejstvih - postopek pred prekrškovnim organom – dokazni postopek – pisna odločba o prekršku – opis dejanskega stanja - možnost izjave o prekršku – zahteva za sodno varstvo
Policista sta storilcu neposredno na kraju samem predočila izjave očividcev in mu predstavila vse relevantne okoliščine v zvezi s storjenim prekrškom, s čimer sta mu dala možnost, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka.
Tožnik svojo vlogo utemeljuje s sklicevanjem na nezakonito postopanje sodnic pri vročanju sklepa o ustavitvi postopka. Tako sicer izraža dvom v nepristranskost sojenja na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, vendar ga utemeljuje zgolj z grajo vročanja na napačen naslov, ker naj bi sodišče razpolagalo s pravim naslovom. To pomeni, da tožnik še vedno ostaja v sferi dvoma v subjektivno nepristranskost zakonitega oziroma naravnega sodnika, kar pa je lahko le razlog za izločitev sodnika in ne tehten razlog za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP. Prav tako tožnik ne pojasni, zakaj bi bilo zaradi domnevnega nezakonitega postopanja sodnic, katerih niti poimensko ne navede, celotno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ter Višje delovno in socialno sodišče (glede katerega razlogov za delegacijo, razen splošnih očitkov, sploh ne konkretizira) nezmožno nepristransko odločati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Vzrok za nastanek poslovnega razloga je tudi sprememba o organizaciji dela, izvedena s strani delodajalca. Za tako spremembo gre tudi, če delodajalec zaradi racionalizacije ukine posamezno delovno mesto s tem, da preostala dela tega delovnega mesta za naprej poleg svojega dela po potrebi pokrivajo drugi delavci. Take organizacijske rešitve, zaradi katerih delo delavca postane nepotrebno, so v pristojnosti delodajalca.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - DELOVNO PRAVO
VS2006192
ZP-1 člen 156, 156-1. ZVZD člen 16, 56, 56/2.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – opis prekrška - odgovornost pravne osebe – obveznosti delodajalca - določitev posebnih zdravstvenih zahtev
Za obstoj prekrška po drugem odstavku 56. člena ZVZD zadošča, da delodajalec na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika ne sprejme splošnega akta (običajno imenovanega ocena tveganja), v katerem določi posebne pogoje, ki jih morajo delavci izpolnjevati za opravljanje posameznih vrst dela ali za uporabo posameznih vrst delovnih sredstev in ni treba, da zaradi njegovega nesprejetja pride do delovne nesreče.
lastnost zavarovanca – obvezno zavarovanje v drugi državi
Tožnik je od 16. 9. 2005 dalje vključen tudi v obvezno pokojninsko zavarovanje v Republiki Srbiji, zato je bistveno vprašanje, ali to dejstvo lahko vpliva na (istočasno) vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje v Republiki Sloveniji. V primeru, da bi šlo za istočasno izpolnjevanje pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji, se na podlagi 25. člena ZPIZ-1 upošteva „vrstni red“ po katerem so podlage za zavarovanje navedene v zakonu. V primeru pa, ko je oseba obvezno pokojninsko (in invalidsko) zavarovana v tujini, lahko na podlagi 19. člena ZPIZ-1 predlaga izvzem iz obveznega zavarovanja – v Sloveniji – vendar le, če je tako določeno z mednarodnim sporazumom. Tak sporazum z Republiko Srbijo pa v času odločanja pri toženi stranki še ni veljal.
ZP-1 člen 57, 57/1, 57/5, 57/6, 62, 62-2, 65, 65/4.
hitri postopek - pravice obrambe - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku - plačilni nalog - opis prekrška - opis dejanskega stanja – odločanje sodišča
Čeprav storilcu prekrška opis dejanskega stanja ni bil vročen, iz spisovnega gradiva izhaja, da je bil storilec z ugotovljenim dejanskim stanjem (kakršno je povzeto v opisu) v celoti seznanjen in se o njem tudi izjavil, zato bistvena kršitev določb postopka po drugi alineji 62. člena ZP-1 ni podana.
ZP-1 člen 2, 2/2, 4, 156, 156-4. ZVCP-1 člen 38, 38/4. ZPrCp člen 52, 52/1-3.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis – uporaba milejšega zakona - glavna in stranska sankcija
Le če bi sodišče ugotovilo, da je storilcu na podlagi uporabe določb ZVCP-1 in ob upoštevanju drugih, v evidenco vpisanih kazenskih točk, potrebno izreči še prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, po določbah ZPrCp pa tega ukrepa, ker predpisuje manjše število kazenskih točk za očitani prekršek, ne bi bilo potrebno izreči, bi bilo (v obravnavanem primeru) dolžno uporabiti novejši predpis (3. točko prvega odstavka 52. člena ZprCp).
delo preko polnega delovnega časa - plačilo nadur - nadurno delo - plačilo nadurnega dela - plačilo dela preko polnega delovnega časa - prekoračitev zakonsko dovoljene kvote dela preko polnega delovnega časa
Za prekoračitev zakonsko dovoljene kvote dela preko polnega delovnega časa ni odgovoren delavec, zato ga za takšno kršitev delodajalca ne morejo zadeti škodljive posledice. Tudi delo, ki ga delavec po odredbi oziroma navodilih delodajalca opravi preko zakonsko dovoljene kvote nadur, je nadurno delo, za katero ZDR in KP dejavnosti predvidevata plačilo ustreznega dodatka.
Gre za denarni zahtevek iz naslova preveč plačanih zneskov pokojnine. Narave spora ne spremeni dejstvo, da je tožena stranka v skladu z izrecno določbo ZPIZ-1 (tretji odstavek 275. člena) izdal odločbo o ugotovitvi preplačila. Gre le za ugotovitveno odločbo, oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, pa mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih (prvi odstavek 275. člena ZPIZ-1).