povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost izvajalca del - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - dela na plinski napeljavi – eksplozija plina – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza
V okoliščinah, kot so ugotovljene v tej zadevi, o objektivni odgovornosti tožene stranke ni mogoče govoriti. Do eksplozije plina in posledičnega požara namreč ni prišlo med posegom v plinsko napeljavo ali zaradi njega, pač pa zato, ker je nekdo tretji sprostil čep (tesnilo) krogelnega ventila, da bi nanj namestil smrečico in zvijavo cev, in ker je taisti ali drug tretji približno deset mesecev kasneje s premikom ročice krogelnega ventila odprl dotok plina v notranjost hiše. Ti neposredni vzroki, ki implicirajo aktivno ravnanje tretjega, po naravi stvari izključujejo objektivno odgovornost.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Če je v obrazložitvi sodbe pravilno povzeta vsebina dokazov, sodišče pa je na tej podlagi nepravilno sklepalo na dokazanost oziroma nedokazanost odločilnega dejstva, ne gre za protispisnost, temveč za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
zamudna sodba – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – dovoljenost revizije zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje – zavrženje revizije
Sklep, s katerim je odločeno o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in (delni) razveljavitvi zamudne sodbe ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015606
ZOR člen 186, 188, 189, 189/2, 196, 200, 203, 277, 310, 324. ZPP člen 254.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – dokazovanje - izvedenec – postavitev novega izvedenca – višina odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi težke invalidnosti bližnjega - posredni oškodovanci – renta - valorizacija rente – akontacija odškodnine – zamuda – glavnica, od katere tečejo zamudne obresti
Presoja višine odškodnin neposrednega in posrednih oškodovancev za nepremoženjsko škodo.
Od dne, ko je prvi tožnik pri tožencu podal odškodninski zahtevek (konec leta 2001 – od tedaj dalje je slednji torej v zamudi), pa do plačila akontacije odškodnine so minila več kot tri leta. Ves ta čas je toženec dolgoval ves znesek odškodninske odmere oziroma bil v zamudi s celoto dolgovanega. Ko je nato plačal del tega zneska kot akontacijo odškodnine, je postal prost dela obveznosti za naprej, nikakor pa ne za nazaj. Temu morajo slediti tudi zakonske zamudne obresti. Nobenega razloga ni, da bi bil toženec zaradi plačila odškodninske akontacije med pravdnim postopkom privilegiran glede zakonskih posledic lastne zamude. Kolikor je v kakšnem obdobju zamudno dolgoval, toliko ga mora zadeti temu ustreznih zamudnih obresti.
LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015621
ZPP člen 189, 339, 339/2, 339/2-12, 370, 370/1, 370/1-1, 371, 371/1. ZLNDL člen 3, 4.
lastninjenje – nepremičnina v družbeni lastnini – pravica uporabe - zamudna sodba – dejanska podlaga zamudne sodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – litispendenca – res iudicata – pravnomočnost – ne bis in idem – zavrženje tožbe – revizija obseg revizijskega preizkusa – pravni interes
O kršitvi prepovedi ponovnega sojenja o pravnomočno razsojeni stvari je mogoče govoriti le, če je bilo o identičnem zahtevku v prejšnji pravdi odločeno po vsebini.
predlog za dopustitev revizije – nedovoljen predlog - revizija zoper sklep o spremembi tožbe – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep drugostopenjskega sodišča, s katerim je bila zavrnjena (posebna) pritožba (363. člen ZPP) zoper prvostopenjski sklep, s katerim ni bila dopuščena sprememba nasprotne tožbe, ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti – kraj prebivališča prič in pooblaščencev strank v postopku
V predlogu navedeni razlogi utemeljujejo pričakovanje, da bo bolj ekonomično, če bo o zadevi odločalo Okrajno sodišče v Novem mestu, ker bodo v zvezi s prihodom prič in pooblaščencev na sodišče tako nastali znatno nižji stroški, kot če bi o zadevi odločalo pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
tožba za ugotovitev lastninske pravice – procesne predpostavke – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) – sodna poravnava – tožba za razveljavitev sodne poravnave - identiteta tožbenega zahtevka – nasprotujoči si zahtevki – izključujoči se zahtevki – zavrženje tožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Presoja prepovedi sojenja o isti stvari se v razmerju do sodne poravnave ravna po istih pogojih identitete tožbenega zahtevka kot pri razmerju do pravnomočne sodbe.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postopek za razveljavitev potrdila o izvršljivosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Postopek v katerem sodišča odloča o razveljavitvi neutemeljenega potrdila o izvršljivosti (tretji odstavek 42. člena ZIZ) je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba postala izvršljiva (ko je postala izvršilni naslov), torej, po tem, ko je postala pravnomočna in ko je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Zato odločba sodišča druge stopnje o potrditvi zavrnitve predloga po tretjem odstavku 42. člena ZIZ ne predstavlja sklepa v smislu prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, to je sklepa, s katerim se je postopek pravnomočno končal. Zato v takih primerih tudi ni dovoljeno predlagati, da se revizija dopusti.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 367/5, 377.
dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta -zavrženje revizije
Če vrednost (spornega predmeta kot v obravnavanem primeru) sploh ni navedena ali če ni navedena diferencirano, revizija ni dovoljena. Izjema je sicer v zadnjem odstavku 367. člena ZPP predvidena za primer objektivne kumulacije zahtevkov, ko mora sodišče vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne glede na drugi odstavek 41. člena ZPP ugotoviti s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku.
ZPP člen 12, 213, 213/2, 286, 298, 298/3, 339, 339/1.
revizija – razlogi za revizijo – zmotna uporaba materialnega prava – konkretiziranost revizijskega očitka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – prvi narok za glavno obravnavo – prekluzija – materialno procesno vodstvo - vezanost sodišča na sklep procesnega vodstva - načelo pomoči prava neuki stranki
Čeprav vabilo na narok ni bilo vročeno pooblaščencu tožeče stranke, ki se naroka ni udeležil, je tožnik v imenu tožeče stranke soglašal, da se narok opravi v nenavzočnosti pooblaščenca. S tem so bili izpolnjeni vsi pogoji za opravo prvega naroka za glavno obravnavo. Navedenega ne more spremeniti dejstvo, da je bil narok zaradi izvajanja dokazov in vložitve pripravljalne vloge preložen in se je nadaljeval kasneje. Prav tako tudi ne dejstvo, da je sodišče pozneje izdalo dokazni sklep za izvedbo dokaza z izvedenci, ki ga je tudi izvršilo, vendar nato zaradi nastopa prekluzije izvedenih dokazov ni upoštevalo. Sodišče, ki ni vezano na sklepe procesnega vodstva, kamor spadajo tudi dokazni sklepi (glej drugi odstavek 213. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 298. člena ZPP), je tako ravnalo skladno z določbo 286. člena ZPP. Revizijske trditve, da tožnik kot prava neuka stranka na prvem naroku za glavno obravnavo ni bil poučen o prekluziji navajanja dejstev in dokazov, bi eventualno lahko pomenile kršitev načela pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP), vendar pa ni v zadostni meri konkretizirana, da bi bila lahko upoštevna. Manjkajo predvsem navedbe o pomanjkljivostih tožnikovega vabila na narok za glavno obravnavo oziroma navedbe, da tožnik v vabilu ni bil seznanjen z možnostjo prekluzije.
nezgodno zavarovanje – splošni zavarovalni pogoji – izguba zavarovalnih pravic - domneva o alkoholiziranosti in vzročni zvezi – odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - izpodbojnost domneve
Ker je tožniku uspelo dokazati, da njegova domnevana alkoholiziranost ni v vzročni zvezi s trčenjem avtomobila v tožnika na prehodu za pešce, je toženka dolžna plačati zavarovalnino.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča
Druge tehtne razloge v smislu določb 67. člena ZPP predstavljajo predvsem tisti razlogi, ki bi objektivno vzeto lahko vzpodbudili dvom v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe - kršitev kazenskega zakona – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Vložniki v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljajo kršitev kazenskega zakona, ker da obsojencu očitano kaznivo dejanje v izpodbijani pravnomočni sodbi ne vsebuje vseh znakov očitanega mu kaznivega dejanja, vendar sploh ne konkretizirajo, kateri zakonski znak kaznivega dejanja naj bi v opisu manjkal, Vrhovno sodišče pa tako nedoločnih navedb o kršitvi zakona ne more preizkusiti.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če se je o zavrnitvi in nepotrebnosti izvedbe dokaznih predlogov sodišče določno opredelilo, ponavljanje utemeljenosti teh dokaznih predlogov v zahtevi za varstvo zakonitosti pravilnosti navedenih odločitev ne more omajati.
Tretji toženec nima položaja enotnega in še manj enotnega nujnega sospornika. Enotni nujni sospornik bi bil le, če bi bil pogodbenik prodajnih pogodb. Če ima tretji toženec pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga prva oziroma druga tožena stranka, bi se jima na pasivni strani lahko pridružil kot stranski intervenient, ki ima pravico opravljati procesna dejanja (tudi vložiti pritožbo) v skladu z določilom prvega odstavka 201. člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006312
ZKP člen 371, 371/2. KZ-1 člen 54, 209, 209/1. KZ člen 212, 212/1-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov - dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – nadaljevano kaznivo dejanje - poneverba – velika tatvina – vdor v zaprt prostor – tuj bančni račun
V primeru, ko dokaza ni mogoče izvesti, kršitev pravice do poštenega sojenja oziroma do izvedbe predlaganih dokazov ni podana.
Če obsojenec pri določenih nakazilih ni uporabil kartice in gesla, ki so mu bila zaupana za opravljanje njegovega dela, temveč si je neupravičeno prilastil drugo kartico s pripadajočim geslom, nakazila pa tudi opravil drugje, gre za bistvene razlike v načinu izvrševanja kaznivih dejanj, saj takšnega ravnanja ni mogoče kvalificirati kot kaznivo dejanje poneverbe, temveč je pravilno opredeljeno kot nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ (pravna opredelitev vdora v tuje bančne račune v sistemu on-line bančništva).
Vrednostni pogoj za dovoljenost neposredne revizije ni izpolnjen, ker na vsakega od tožnikov, ki sta navadna sospornika, odpade le 38.210,27 EUR. Na presojo o dovoljenosti revizije nova ureditev iz petega odstavka 367. člena ZPP ne vpliva, ker se nanaša le na objektivno kumulacijo tožbenih zahtevkov.
LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015575
ZPP člen 367, 367/3, 371, 371/2. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
lastninjenje – odškodovanje družbenega premoženja – postopek revizije – odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) – odločba APPNI – ukrepi APPNI – trajne vloge delavcev – znižanje trajnih vlog – delna ničnost trajnih vlog – lastninsko preoblikovanje pravnih oseb, ki opravljajo igre na srečo - sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe – dopuščena revizija – obseg revizijskega preizkusa
Ničnost v primeru ugotovljenega odškodovanja družbenega premoženja ne zadane same pogodbe o trajnih vlogah, temveč zgolj povečanje trajne vloge iz naslova (nezakonite) razdelitve dobička. Z vložitvijo dela dohodka tožnikov (v obliki trajnih vlog) v kapital toženkine pravne prednice je bila denarna terjatev spremenjena v kapitalski delež. Ta je bil v obveznosti družbe spremenjen šele na podlagi ZLPPOD, ki je poleg načina ugotavljanja obstoja in višine teh terjatev predpisal še način valorizacije od 18. 6. 1994 do vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register in valorizacijo ter obrestovanja neodplačanega dela od vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register do odplačila.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 30, 30/1, 32, 481, 482.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost okrožnega sodišča – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker gre v konkretni zadevi za spor o pristojnosti med Okrajnim sodiščem v Ljubljani (COVL) in Okrožnim sodiščem v Celju, je za odločanje o tem kompetenčnem sporu pristojno Vrhovno sodišče.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da v konkretni zadevi ni izpolnjen noben od pogojev, da bi zadeva spadala v pristojnost okrožnega sodišča.