sklepčnost tožbe - zamudna sodba – pogodbeno pravo
Sodišče prve stopnje ob presoji sklepčnosti tožbe in skladnosti navedb s predloženimi dokazi določb pogodbe ni smelo upoštevati, saj se tožeča stranka nanje ni sklicevala, drugi toženec pa na tožbo ni odgovoril in je s tem opustil (pravočasno) navedbo, da iz te pogodbe (dokaza) izhaja pravno pomembno dejstvo, ki bi morda povzročilo zavrnitev tožbenega zahtevka. Vrhovno sodišče je že izreklo, da uporaba pogodbenega prava ni mogoča, preden prek zatrjevanja njegove vsebine to pravo ni ugotovljeno.
povrnitev škode - odgovornost države za delo inšpektorja – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – ravnanje državnega organa v skladu z zakonom
Ravnanje inšpektorice v skladu s predpisi ne more imeti za posledico odškodninske odgovornosti tožene stranke.
Naročnik ima pravico do povrnitve škode zaradi zamude podjemnika tudi v primeru, ko je pogodba izpolnjena (z zamudo), torej tudi takrat, kadar je ne razdre. Za nastalo škodo odgovarja podjemnik, če je povzročil zamudo pri izpolnitvi (drugi in tretji odstavek 262. člena ZOR). Vzrok za zamudo pri izpolnitvi je bil torej na strani tožeče stranke, zato prva toženka za škodo zaradi zamude ne odgovarja, saj ne gre za tveganje, katerega obvladovanje je mogoče pripisati njej (263. člen ZOR).
kaznovanje stranke postopka - žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen
Pavšalni očitki koruptivnosti, malomarnosti in nevestnosti sodnici in sodniški pomočnici, nimajo nikakršne racionalne zveze z relevantno vsebino o pritožbe, v kateri so bile žalitve zapisane. Zato izrečena kazen ne more predstavljati nikakršnega „utišanja“ stranke, ki bi bilo v nasprotju z načeli procesne zakonodaje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VS0015568
ZPP člen 214, 214/2.
zahteva za varstvo zakonitosti – upravljanje večstanovanjske hiše - aktivna legitimacija upravnika – popravilo strehe – nujna gestija – trditveno in dokazno breme – priznanje dejstev - pravno mnenje
Ocena sodišč, da tožena stranka ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu in da se na pavšalni ugovor tožeča stranka ni bila dolžna odzvati, je pravilna. Pravilna pa je tudi nadaljnja ugotovitev obeh sodišč, da tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje nikoli ni ugovarjala, da ni resnična trditev tožeče stranke, da je (del) stroškov pokrila iz lastnih sredstev. Sodišči prve in druge stopnje sta tako pravilno odločili, da je tožeča stranka, ki je upravnik večstanovanjske hiše, svojo aktivno legitimacijo izkazala.
izpodbijanje pogodbe o poravnavi – napake volje – prevara – prekluzivni rok za tožbo – povračilni tožbeni zahtevek – odškodninski tožbeni zahtevek – ničnost – oderuška pogodba
Tožnik v pritožbi in reviziji ne more nadomestiti izostalih trditev o subjektivnem in objektivnem elementu oderuške pogodbe.
Predmet odškodninskega zahtevka zaradi prevare je drugačen od povračilnega zahtevka zaradi prevare razbitega posla. Zato v primeru zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe za izpodbijanje pogodbe in vrnitev plačanega odškodninski zahtevek ne more nadomestiti povračilnega.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje - vprašanje, zastavljeno na splošni in načelni ravni – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Spor o obliki vračanja premoženja v denacionalizacijskem postopku (revidentka izpodbija pravilnost ugotovitve obstoja ovir za vračilo premoženja v naravi), ni spor o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
S splošnim in na načelni ravni opredeljenim pravnim vprašanjem posega v lastninsko pravico z zmotno uporabo materialnega prava, ki ima za posledico vrnitev nepremičnin v naravi denacionalizacijskim upravičencem, ki v sodni praksi ne sproža posebnih dilem, revidentka ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident navesti konkretne posledice, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev, in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter to tudi izkazati. Revidentka zato zgolj s ponavljanjem zakonskega besedila 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po tej določbi ZUS-1.
predlog za dopustitev revizije – nerazumljivost predloga – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sporno pravno vprašanje ni navedeno jasno in razumljivo (in s tem tudi ne primerno natančno), pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, sploh ni navedeno in (zato) tudi ne okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – kršitev pravic iz socialnega zavarovanja – zakonski znaki kaznivega dejanja
Ker je samo od plačila prispevkov odvisna pridobitev pravic s področja socialne varnosti, prepovedana posledica nastopi že z neplačilom prispevkov, če so izpolnjeni tudi pogoji za krivdno odgovornost storilca.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015633
ZVPot člen 1, 1/3, 1/4, 41. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – pogodba o prodaji stanovanja – zamuda z izročitvijo – pogodbena kazen – soglasje kupca za izročitev stanovanja z zamudo – obresti od preplačila – varstvo potrošnikov – javni sklad kot prodajalec – opravljanje pridobitne dejavnosti – uporaba ZVPot
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je tožnik z zaprosilom za soglasje z dne 7. 6. 2005 privolil, da se mu stanovanje izroči šele 7. 6. 2005; ali za toženo stranko veljajo določbe ZVPot in ali je tožena stranka pogojevala izročitev stanovanja s predhodnim plačilom kupnine.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivda imetnikov dveh motornih vozil - trčenje motorja in avtomobila - deljena krivda - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Res je, da je zavarovanka toženke vozila avto, ki že zaradi večjega volumna, teže in hitrostnih zmogljivosti za druge udeležence v prometu predstavlja bistveno večjo nevarnost od motorja. Vozila je tudi brez vozniškega izpita in je ob prehitevanju peščev, kljub temu, da je videla tožnika, prešla sredinsko črto. Sodišče druge stopnje pa je upoštevalo tudi, da je zavarovanka toženke namišljeno sredinsko črto prešla le za 20 cm, da je bil toženec oddaljen 1,3 m od desnega roba vozišča, s čimer je ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 21. člena ZVCP, ki voznikom nalaga vožnjo čim bližje desnemu robu vozišča. Ob vseh teh okoliščinah in upoštevajoč, da je bilo cestišče pregledno, kar pomeni, da je tožnik videl prehitevalni manever zavarovanke tožene stranke, in da sta oba udeleženca vozila počasi, je pravilno ocenilo, da bi vse te okoliščine vendarle omogočale tožniku, da bi se umaknil na desno s čimer bi lahko preprečil trčenje. Upoštevajoč vse naštete okoliščine je pravilen zaključek sodišča druge stopnje, da je tudi tožnik sokriv za nesrečo in da njegova stopnja krivde znaša 25 %.
dovoljenost revizije – tožba za ugotovitev lastninske pravice – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – navadno sosporništvo na pasivni strani – solastnina – nediferencirana vrednost spornega predmeta – seštevanje vrednosti (delov) zahtevkov – upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka – zavrženje revizije
Solastnika nepremičnine sta v sporu, v katerem tožnik zoper njiju zahteva ugotovitev svoje lastninske pravice na isti nepremičnini, v razmerju navadnega materialnega sosporništva.
Nedenarna zahtevka, ki ju uveljavlja zoper toženca, je tožnik opredelil zgolj z en(otn)o, nediferencirano vrednostjo spornega predmeta, ki tudi sicer za vsakega toženca posebej ne dosega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Ker seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov v primeru navadnega sosporništva ne pride v poštev, je bilo treba vrednost spornega predmeta presojati ločeno za vsak posamezen zahtevek (drugi odstavek 41. člena ZPP).
deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - dolžnost preprečevanja škode - menjavanje strešne kritine - požar - skrbnost, ki se zahteva od stanovalca - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode
Prav nič običajno ni, da bi streho stanovanjske hiše pri prenavljanju oziroma menjavanju strešne kritine zajel požar, še manj, da bi mogla ob takih posegih zagoreti notranjščina hiše. Zato v skladu s kriterijem predvidljivosti nastanka škode in njenega obsega pri povprečno razumnem človeku tožnikoma ni mogoče naprtiti bremena preprečevanja škode kako drugače, kot sta to tudi storila (opozorila sta tako naročnika kot izvajalca del, da terja prenova strehe posebno pazljivost zaradi velike vrednosti predmetov v notranjosti hiše, in aktivno spremljala dela, ki so se izvajala).
OZ člen 197, 204. Pravilnik o gozdnih prometnicah člen 31. ZLS člen 21.
nujna gestija – vzdrževanje javne poti - stroški v zvezi z vzdrževanjem javne poti – kategorizacija cest
Glede na ugotovitve, da je sporni del poti nekategoriziran, ker je nevaren, strm in ozek, da gre torej le za gozdno vlako ali javno pot, ker ne izpolnjuje niti zahtev za kategorizacijo kot gozdno cesto, je sodišče pravilno odločilo, da toženka ni bila dolžna tega dela poti vzdrževati kot gozdne ali celo javne ceste, temveč zgolj kot gozdno vlako oziroma javno pot. Tožnikov gestijski zahtevek za povračilo stroškov, ki so bili potrebni za vzdrževanje tega dela poti tako, da je bila mogoča vožnja z vozili, zato ni utemeljen.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1-1, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14. ZKme-1 člen 56.
dovoljena revizija - neposredna plačila v kmetijstvu – zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev – verodostojnost računa – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tožbenih navedb v zvezi z verodostojnostjo (in originalnostjo) računa, gre za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu na podlagi 1. točke prvega odstavka 85. člena v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 in s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se primerno uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 93. člena ZUS-1 reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015566
ZZK-1 člen 3, 11, 31. SPZ člen 7. ZEN člen 8, 18.
lastninjenje – družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – funkcionalno zemljišče – dvorišče – oblikovanje tožbenega zahtevka - parcelacija – vknjižba v zemljiško knjigo - predmet vknjižbe - načelo specialnosti
Razlogi pritožbenega sodišča o neustreznosti tožbenega zahtevka, ker del parcele brez neustreznega načrta parcelacije ne more biti predmet spora, so v obravnavani zadevi zmotni, saj bo predmet bodoče vknjižbe celotna že obstoječa parcela. Za vknjižbo stanovanjske hiše s stavbiščem tožnik že ima ustrezne listine na podlagi pravnoposlovne pridobitve, za vpis dvorišča oz. funkcionalnega zemljišča, kar je pridobil na podlagi samega zakona, pa potrebuje to sodbo. V taki situaciji parcelacija v smislu oddelitve dvorišča od stavbišča ni potrebna, saj se bo spremenilo le pravno razmerje, sama zemljiška parcela pa bo ostala enaka.
O prekoračenem silobranu govorimo, ko je prekoračena sorazmernost med obrambo in protipravnim napadom. Pri presoji silobrana oziroma sorazmernosti med napadom in obrambo je treba upoštevati vse subjektivne in objektivne okoliščine primera, zlasti pa namen, sredstva in značilnosti napada in obrambe. Povzročena škoda (nastale posledice) sama po sebi še ne omogoča presoje v smeri prekoračenega silobrana.
Ker je toženec uporabil nesorazmerno sredstvo in to na izredno nevaren način (z merjenjem v vitalne organe), je škodo povzročil v prekoračenem silobranu. Napad in obramba sta sicer ogrožala isto dobrino (življenje oziroma telesno integriteto), vendar ne v enaki meri. Navedeno je razvidno tudi iz primerjave poškodb, ki so jih utrpeli tožnik, gostilničar in toženec.
Revizijsko sodišče tožnikov prispevek ocenjuje v višini 70 %, saj je šlo s strani tožnika in njegovega prijatelja za naklepen in izredno agresiven napad z rokami in nogami, ki kljub opozorilnemu strelu ni prenehal, s strani toženca pa dejansko le za malomarno obrambo z nevarnim sredstvom.
Povrnitev škode – motnje v delovanju telefonske centrale - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – protipravnost - dokazno breme – dokazni standard – zavarovanje dokazov
Dejanske ugotovitve nižjih sodišč temeljijo na racionalno in objektivno sprejemljivih argumentih, ki zaradi svoje prepričljivosti izključujejo vsakršen dvom o neuporabi metode, predpisane v 8. členu ZPP.
Za meritorno odločanje je potreben višji dokazni standard od verjetnosti, in sicer prepričanje o pravno relevantnih dejstvih. Konkretne okoliščine primera v obravnavani zadevi niso bile takšne narave, da bi zahtevale olajšanje opisanega dokaznega standarda.
objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari – odgovornost imetnika nevarne stvari - tovornjak kot nevarna stvar – kamen, sprožen izpod kolesa vozila – višja sila – zunanjost dogodka – povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Nobenega dvoma ni, da je premikajoči se tovornjak, poln odpadnega materiala, zaradi nevarnostnega potenciala, ki ga nosi v sebi, nevarna stvar v smislu 173. člena ZOR.
Ena temeljnih predpostavk ekskulpacijskega razloga iz prvega odstavka člen 177. člena ZOR je namreč zunanjost dogodka. Kadar škodni dogodek ne izvira ''od zunaj'', ampak iz same nevarne stvari oziroma iz njenega delovanja, imetnik odgovarja vedno, četudi je napravil še take previdnostne ukrepe.
ugotovitvena tožba – procesne predpostavke - pravni interes – ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini
Pri ugotovitveni tožbi je zakon pravovarstveni interes povzdignil v izrecno določeno procesno predpostavko zato, ker se z ugotovitveno sodbo obstoj pravice ali pravnega razmerja le ugotavlja, ničesar pa se ne zapoveduje oziroma preoblikuje in zato praviloma ugotovitvena sodba nima učinka izvršljivosti. Tako mora upnik v primeru, če stranka ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi iz ugotovljenega pravnega razmerja, upnik za uresničitev svoje pravice vložiti še dajatveno tožbo, kar pa dodatno obremenjuje sodišče. Pri tožbi, s katero tožnik od sodišča zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice, pa ni tako.
ZZK-1 v 3. točki prvega odstavka 40. člena določa, da se vknjižba pravic dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravic, katere vknjižba se predlaga. To pomeni, da lahko stranka neposredno na podlagi take ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi, kar pomeni, da takšna sodba ima učinek izvršljivosti. Že to dejstvo po oceni revizijskega sodišča zadošča za odločitev o obstoju pravnega interesa za vložitev takšne tožbe.