ZUS-1 člen 27, 27/3, 64, 64/1-3, 75, 75/2, 85, 85/1-1. ZUP člen 237, 237/2-3, 260, 260-9.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – obnova upravnega postopka po 9. točki 260. člena ZUP - pravica do izjave v obnovljenem postopku – bistvena kršitev pravil upravnega postopka – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Organ, ki v denacionalizacijskem postopku, obnovljenem po 9. točki 260. člena ZUP, ni izvedel nobenega dejanja in tako revidentkini pravni prednici ni dal možnosti, da se pred izdajo odločbe kot zavezanka izjavi o pravno odločilnih dejstvih in dokazih, zlasti pa o ovirah za vračanje v naravi, je zagrešil v tožbi očitano absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Sodišče prve stopnje, ki navedene absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka (tretji odstavek 27. člena ZUS-1) ni odpravilo, je zato nepravilno uporabilo določbo 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega odstavka 75. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1.
pravni interes - dopustnost upravnega spora – poseg v pravico ali osebno korist – že odpravljena odločba v času odločanja sodišča
Sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZVojI člen 87, 87/1. ZUP člen 50, 50/1.
dovoljenost revizije – vojni invalidi - pomembno pravno vprašanje – dodatek za pomoč in postrežbo – narava pravice - prenosljivost pravice – jasna zakonska določba – vstop v postopek – nadaljevanje postopka
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanje razlage zakonske določbe, ki je jasna in ne potrebuje dodatne razlage, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-3. ZGO-1 člen 96, 96/2. ZUP člen 43.
dovoljenost revizije – uporabno dovoljenje – stranka – stranski udeleženec – pravno vprašanje izpostavljeno na načelni ravni - jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odgovor na načelno vprašanje, ali se lahko postopka izdaje uporabnega dovoljenja poleg investitorja udeležujejo tudi stranski udeleženci, je mogoč že z branjem zakonskega besedila določbe 96. člena ZGO-1 in 42. ter 43. člena ZUP, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti tudi izkazane in ne samo zatrjevane.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPNačrt člen 2, 2/1-24.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – stavbno zemljišče - jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, na katere je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila in ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem. Tako je tudi zastavljeno pravno vprašanje, saj je nanj mogoče odgovoriti že z branjem določb 24. točke prvega odstavka 2. člena ZPNačrt in petega odstavka 127. člena ZGO-1B, iz katerih izhaja, da stavbno zemljišče poleg zemljišča, na katerem stoji objekt (fundus), vključuje tudi zemljišče, na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, po kateri mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati, revident z navedbami o zmanjšani vrednosti zemljišča ni izkazal zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – razlastitev na podlagi 19. člena ZJC-B – zakonitost odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest – vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, če ne gre za akt, v katerem je pravica ali obveznost izražena v denarju.
Ker iz upravnih spisov izhaja, da je bil pravni status zemljišč v revidentovi lasti že od leta 1998 pa do uveljavitve ZJC-B (ki je začel veljati 19. 10. 2005) enak (ves čas gre za razglašeno javno pot), domnevna (ne)zakonitost odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest iz leta 2008, ki je le nadomestil prejšnji odlok iz leta 2005, ta pa še prejšnjega iz leta 1998, v razlastitvenem postopku na podlagi 19. člena ZJC-B, ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj na odločitev ne vpliva.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 279, 279/1-1, 279/1-5.
ničnost odločbe o nacionalizaciji – dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme – pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve – izpodbijana odločitev ne odstopa od prakse vrhovnega sodišča
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Takšno je glede na jasno določbo 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP tudi vprašanje veljavnosti splošnih pravnih predpisov in na njihovi podlagi sprejetih posamičnih upravnih aktov na ozemlju cone B nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja v času do začetka veljavnosti Zakona o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki ga zastavlja revidentka.
Revizija tudi ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki so že rešena v sodni praksi Vrhovnega sodišča in od katerih izpodbijana odločitev ne odstopa. Takšno je tudi pravno vprašanje nedovoljenih ravnanj v smislu določbe 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, v zvezi s katerim je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča uveljavljeno stališče, da gre za takšna ravnanja, kadar gre za ravnanje drugih oseb (in ne organa), upravna odločba pa je izdana zaradi takšnega nedovoljenega ravnanja.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Navedba tožeče stranke, da je takoj ravnala v skladu z zahtevo tožene stranke v zvezi z namestitvijo mikro zveze, je pomembna za pravilno odločitev v tej zadevi. Sodišče prve stopnje je to navedbo prezrlo in se do nje ni opredelilo. S takšno opustitvijo je poseglo v pravico tožeče stranke do obravnavanja (te relevantne okoliščine) pred sodiščem, s čimer je bila storjena kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
spor o krajevni pristojnosti – sporazum o pristojnosti – postopek po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine – ustalitev pristojnosti
Prva in tretja toženka sta sporazum o krajevni pristojnosti sicer uveljavljali s prvo pripravljalno vlogo v pravdnem postopku. Vendar pa bi glede na naravo predmetnega pravdnega postopka, ki je izšel iz izvršilnega, dogovorjeno krajevno pristojnost lahko uveljavljali že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Le tedaj uveljavljano prorogacijo pristojnosti bi namreč lahko upoštevalo izvršilno sodišče ob odločanju, pred katerim stvarno pristojnim pravdnim sodiščem bo tekel nadaljnji postopek (drugi odstavek 62. člena ZIZ).
pooblaščenec po zaposlitvi - obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi - omejitve pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi
Obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi je odvisen od njegovega delovnega področja. Morebitne omejitve pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi so načeloma interne narave, veljajo torej v notranjem razmerju med pooblaščencem in njegovim pooblastiteljem, ne pa tudi v razmerju do tretjih oseb.
ZPP člen 185, 185/1, 186, 286b, 339, 339/1. URS člen 22, 25.
objektivna sprememba tožbe – odločitev o spremembi tožbi - bistvena kršitev določb pravnega postopka - sistem prekluzij – takojšnje grajanje procesne kršitve – pravica do izjave v postopku – pravica do pravnega sredstva
Če toženec spremembi tožbe nasprotuje in ne gre za priviligirano spremembo tožbe (186. člen ZPP), mora sodišče v vmesnem sporu s sklepom odločiti, ali naj se sprememba dopusti. Če sodišče ne izda posebnega sklepa in nadaljuje postopek na podlagi spremenjene tožbe, kot je to storilo sodišče prve stopnje, gre za kršitev postopka relativnega značaja (prvi odstavek 339. člena ZPP). Pritrditi je stališču sodišča druge stopnje, da bi toženec glede na določilo prvega odstavka 286.b člena ZPP to kršitev moral uveljaviti že pred sodiščem prve stopnje in ne šele v pritožbi. Narava zadevne kršitve namreč ni takšna, da bi njena ugotovitev zahtevala podrobnejšo preučitev (kot to velja npr. ob zavrnitvi dokaznega predloga) in da je ne bi bilo mogoče odpraviti že pred sodiščem prve stopnje.
Samo s tem, da je razloge za zavrnitev dokaznega predloga navedlo šele v sodbi, sodišče prve stopnje ni storilo kršitve določb ZPP. Te pomanjkljivosti dokaznega sklepa zato tožniku ni bilo treba uveljavljati. Zavrnitev dokaznega predloga pa lahko predstavlja kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kadar razlogi za takšno odločitev niso ustavno sprejemljivi. Ali je bila storjena ta kršitev, pa stranka ne ve, dokler sodišče takšne odločitve ne obrazloži. Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, pa stranka ne more uveljavljati. Z razlogi za zavrnitev postavitve novega izvedenca se je tožnik seznanil šele v sodbi, zato je njegova pritožbena graja teh razlogov pravočasna.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002090
URS člen 26. ZPP člen 41, 41/2, 490.
odškodninska odgovornost občine za delo svojih organov – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja v postopku izdaje odločbe – dovoljenost revizije – grajanje razlogov sodbe sodišča prve stopnje v reviziji – vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov - različna pravna in dejanska podlaga zahtevkov – zavrženje revizije
Tožnik je s tožbo uveljavljal jzahtevke za povrnitev različnih vrst premoženjske škode, nastale zaradi domnevno protipravnega ravnanja toženke, ki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago. V skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP je zato treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek posebej.
Predmet revizijskega izpodbijanja je sodba sodišča druge stopnje, zato revident ne more uspeti z izpodbijanjem sodbe sodišča prve stopnje, ne da bi se soočil z razlogi sodbe sodišča druge stopnje.
izpodbijanje sklepa skupščine d.d. - lastne delnice – pridobivanje lastnih delnic – fiktivni posli – posojilo družbe za pridobitev delnic – ničnost pravnega posla
Namen 248. člena ZGD-1 je, preprečiti, da bi se prepoved pridobivanja lastnih delnic izigrala s pravnimi posli, ki imajo za družbo enak ekonomski učinek, kot če bi lastne delnice pridobila sama. Ta namen in s tem posredno tudi namen prepovedi pridobivanja lastnih delnic je zavarovan že s sankcijo ničnosti pravnega posla, s katerim družba zagotovi predujem oziroma posojilo za pridobitev delnic. Če je pogodba nična, mora namreč vsaka stranka drugi vrniti tisto, kar je na podlagi nične pogodbe prejela. Ni pa mogoče napraviti hkrati tudi zaključka, da se delnice, pridobljene s predujmom ali posojilom, štejejo za lastne delnice družbe, ki je predujem ali posojilo dala, saj zakon za to ne daje podlage.
vinkulirane delnice – soglasje družbe za prenos delnic – določitev razloga za zavrnitev dovoljenja v statutu – prepoved neenakopravnega obravnavanja delničarjev
Ne drži stališče revidentke, da se za družbe, ki do izteka roka svojih statutov niso uskladile z določbami spremenjenega ZGD, glede razlogov za zavrnitev dovoljenja za prenos delnic novela ZGD-F uporablja že od začetka njene veljavnosti. Do izteka 18 mesečnega roka oziroma do uskladitve statutov družb s spremenjenim zakonom je glede razlogov za zavrnitev dovoljenja za vse družbe veljala ureditev, kakršna je veljala do sprejema novele ZGD-F.
Dopuščene revizije glede uporabe 286.b člena ZPP tožnik ni obrazložil v skladu z določbami tretjega do petega odstavka 367.b člena ZPP, saj ni natančno in konkretno zatrjeval kršitve postopka, utemeljeval njeno pomembnost in obrazložil, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Vsebinsko prazne in zmotne revizijske trditve niso mogle utemeljiti zaključka o zmotni uporabi 286.b člena ZPP.
prodajna pogodba – obličnost – ustno sklenjena pogodba – teorija o realizaciji – konvalidacija
Konvalidacija pogodbe na podlagi njene realizacije lahko pride v poštev kadar gre za pogodbo, za katero se zahteva pisna oblika, zahteva po obličnosti pa ni izpolnjena (58. člen OZ). Ker tožeča stranka plačilo kupnine zahteva na podlagi ustno sklenjene pogodbe, za katero pisna oblika ni niti predpisana niti ni bila dogovorjena, vprašanje realizacije pogodbe za njeno veljavnost ni relevantno.
Določba prvega odstavka 133. člena ZOR sama po sebi ne pove, na kakšen način lahko stranka uresniči svoje upravičenje do razveze pogodbe. Na podlagi tistega dela določbe petega odstavka istega člena, ki govori o tem, da sodišče „izreče razvezo“, je sklepati, da je potrebno sodno uveljavljanje razveze pogodbe. Sodna praksa je zato zavzela stališče, da se razveza uveljavlja z „oblikovalno tožbo oziroma konstitutivnim zahtevkom“ (glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 94/2008 z dne 26. 5. 2011).
ZPP člen 286, 286/2, 286a, 286a/5, 286b, 286b/1, 362.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija glede procesnih kršitev
Potem, ko je pritožbeno sodišče, četudi s kršitvijo pravila o prekluziji, upoštevalo pritožbeno navedbo o kršitvi postopka na prvi stopnji in zato razveljavilo izpodbijano prvostopenjsko odločbo, te kršitve določbe 286.b člena ZPP v novem sojenju ni mogoče uveljavljati. Prvostopenjsko sodišče v takšnem primeru v novem sojenju ne le sme, temveč glede na določbo 362. člena ZPP tudi mora izvesti dokaz, ki ga v prvem sojenju ni izvedlo, četudi neizvedba tega dokaza ni bila grajana v skladu z določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP.
Na podlagi petega odstavka 23. člena ZRPJN je po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti. Vendar pa ta določba ne daje podlage za spor polne jurisdikcije, v katerem bi imelo sodišče možnost, da izpodbijano odločitev Državne revizijske komisije razveljavi. Ne gre torej za takšno sodno varstvo, ki bi po vsebini ustrezalo pritožbi zoper odločitve Državne revizijske komisije. Pravilno je tudi stališče pritožbenega sodišča, da bi tožeča stranka v konkretnem primeru lahko zahtevala le odškodnino zaradi negativnega pogodbenega interesa in ne tudi odškodnine za izgubljeni dobiček (pozitivni pogodbeni interes).