SZ člen 117. UZITUL člen 16, 16/2. Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) Priloga G, člen 6.
privatizacija stanovanj – pravica od odkupa stanovanja – pogoji za odkup stanovanja – imetništvo stanovanjske pravice - državljanstvo RS – tujci – državljanstvo SFRJ
Pravica zahtevati odkup stanovanja je pripadala le tistim osebam, ki so ob uveljavitvi SZ/91 (19. 10. 1991) imele stanovanjsko pravico in so izpolnjevale pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah na območju RS t.j. državljanstvo RS oz. vzajemnost.
Določbe 6. člena Priloge G MSVN ni mogoče razumeti tako, da se omogoči odkup stanovanja po 117. členu SZ/91 tudi osebam, ki bo uveljavitvi SZ/91 niso izpolnjevale pogojev za odkup.
ZIZ člen 15, 40c, 40c/3, 44, 44/4, 45, 45/4. ZPP člen 22, 25, 25/2.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršba na podlagi verodostojne listine – postopek po pravnomočnosti sklepa o izvršbi – prebivališče dolžnika
V obravnavani zadevi je bi na podlagi popravljenega in dopolnjenega predloga za izvršbo izdan sklep o izvršbi zoper dolžnico z navedenim stalnim prebivališčem v L., dovoljena je bila izvršba na denarno terjatev dolžnice in odločeno je bilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in v njem odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani. Glede na te podatke se Okrajno sodišče v Ljubljani z novim sklepom ni več moglo izreči, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej izvršilni zadevi.
URS člen 14, 22. ZDDV člen 27, 27/1-2, 27/2, 27/3, 40, 40/2, 44, 44/1-2. ZPP člen 339, 339/2-8. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 85, 85/2.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek na dodano vrednost – pogoji za odbitek vstopnega DDV – investicijski stroški za nepremičnino – obdavčljiva dejavnost – najem nepremičnine kot oproščena dejavnost – pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami – skupna izjava o obdavčljivosti – popravek odbitka DDV – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji – obrazloženost sodbe – načelo kontradiktornosti
Odbitek DDV se praviloma prizna le v povezavi z opravljanjem obdavčene dejavnosti zavezanca, kar pomeni, da odbitka DDV ni mogoče uveljavljati za dejavnosti, ki so oproščene plačila DDV v skladu z ZDDV.
Ker je revident gradil in obnavljal nepremičnino z namenom oddajanja te nepremičnine v najem, ki je na podlagi 2. točke prvega odstavka 27. člena ZDDV (praviloma) oproščena dejavnost, ni pa izkazal, da bi v letu 2003, ko je odbijal vstopni DDV, s katerim koli najemnikom pred opravljeno transakcijo pristojnemu davčnemu organu podala skupno izjavo, da sta se dogovorila, da bosta transakcijo obravnavala kot obdavčeno, je pravilen zaključek davčnih organov in prvostopenjskega sodišča, da revident v letu 2003 ni izpolnjeval pogojev za odbitek vstopnega DDV na podlagi 40. člena ZDDV.
Ob upoštevanju zlasti okoliščine, da se je zapuščinski postopek, kateremu tožnika očitata prekomerno trajanje, pravnomočno zaključil šele 12. 7. 2007, revizijsko sodišče zaključuje, da je od začetka uporabe ZVPSBNO 1. 1. 2007 presoja dovoljenosti in utemeljenosti zahtevkov tožnikov v celoti - z materialnopravnega in s procesnopravnega vidika - podvržena določbam ZVPSBNO.
To stališče je ključno tudi za odločitev revizijskega sodišča. Vodi namreč k zaključku, da revizija ni dovoljena. Po sedmem odstavku 20. člena ZVPSBNO je v sporih za povrnitev škode po ZVPSBNO revizija izključena.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - izvajanje dokazov - pravice obrambe
Pravilo iz tretjega odstavka 397. člena ZKP (da mora sodišče prve stopnje po razveljavitvi sodbe opraviti vsa procesna dejanja in pretresti vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje) je treba razlagati vsebinsko - če je sodišče že pretreslo vsa sporna vprašanja, oziroma ugotovilo pravno relevantna dejstva z izvedbo nekaj od predlaganih dokazov, ne bo izvajalo dokazov še v naprej, če ugotovi, da je izvedba vseh dokazov očitno nepotrebna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – skupna prostorska lokacija sodišč - sodnik kot zakonec stranke v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je stranka postopka mož okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu (torej drugem sodišču), ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0016209
OZ člen 82, 82/2, 83.
zahteva za varstvo zakonitosti – zavarovalna pogodba – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje – razlaga pogodbe – razlaga splošnih zavarovalnih pogojev
Sodišče druge stopnje je z razlago, da se funkcionalna nezmožnost ugotavlja le pri taksativno naštetih telesnih delih in organih v 1. točki drugega odstavka 5. člena Splošnih pogojev, zmotno uporabilo materialno pravo (pogodbena in zakonska določila).
odgovornost države – izbrisani – povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strahu - protipravnost - zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire
Iz pravil o začetku teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah (po ZOR) ne izhaja vezanost na dejstvo odprave protipravnega ravnanja.
kršitev kazenskega zakona – lažni stečaj – zakonski znaki kaznivega dejanja – stečaj - zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Zastaranje kazenskega pregona za kaznivo dejanje lažnega stečaja ne more začeti teči pred povzročitvijo stečaja, ki je zakonski znak kaznivega dejanja.
Vrednost spornega predmeta se določi po stanju ob vložitvi tožbe, zato je ta trenutek odločilen tudi za presojo, katere od zahtevanih periodičnih terjatev so bodoče.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – OKOLJSKO PRAVO
VS1013909
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (2006) člen 5, 5/3.
ukrep inšpekcije za okolje – odlaganje obdelanih odpadkov na odlagališču – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Z vprašanjem, ki ni izpostavljeno na zahtevani način, in z vprašanjem, ki ni pravno, temveč dejansko vprašanje, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevanje dejanske ugotovitve, ki jih tožnik nedopustno izpodbija, je materialnopravno pravilna presoja, da nesporazuma med pravdnima strankama ni bilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006203
ZKP člen 371, 371/1-8, 372, 372-4, 395, 395/1. KZ-1 člen 186, 186/1.
Mednarodna konvencija proti uporabi nedovoljenih snovi v športu.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - izločitev izvedenca - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - neupravičena proizvodnja in promet z nedovoljenimi snovmi v športu
Konvencija proti uporabi nedovoljenih snovi v športu je predpis, ki v naši nacionalni zakonodaji veljavno določa, katere so prepovedane snovi v športu, ki jih kot zakonski znak določa prvi odstavek 186. člena KZ-1.
V obravnavanem primeru se vrednosti nedenarnih zahtevkov ne seštevajo, ker gre za zahtevke iz tožbe in zahtevke iz nasprotne tožbe, zahtevka iz nasprotne tožbe pa tudi ne temeljita na isti dejanski in pravni podlagi: medtem ko prvotni zahtevek obsega premoženje, ki sta ga stranki pridobili z delom v času trajanja zakonske skupnosti, razširjeni zahtevek obsega premoženje, ki ga je tožnica pridobila kasneje, enak premoženjski režim pa toženec zatrjuje, sklicujoč se na pravilo realne subrogacije. Različni pa sta ne le dejanska in pravna podlaga zahtevkov, temveč so različna tudi pravna vprašanja, od rešitve katerih je odvisna odločitev o teh zahtevkih, poleg tega pa med njima ni takšne povezanosti, da bi bila odločitev o enem odvisna od odločitve o drugem zahtevku.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 279, 279/1-1, 279/1-5.
ničnost odločbe o nacionalizaciji – dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme – pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve – izpodbijana odločitev ne odstopa od prakse vrhovnega sodišča
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Takšno je glede na jasno določbo 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP tudi vprašanje veljavnosti splošnih pravnih predpisov in na njihovi podlagi sprejetih posamičnih upravnih aktov na ozemlju cone B nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja v času do začetka veljavnosti Zakona o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki ga zastavlja revidentka.
Revizija tudi ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki so že rešena v sodni praksi Vrhovnega sodišča in od katerih izpodbijana odločitev ne odstopa. Takšno je tudi pravno vprašanje nedovoljenih ravnanj v smislu določbe 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, v zvezi s katerim je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča uveljavljeno stališče, da gre za takšna ravnanja, kadar gre za ravnanje drugih oseb (in ne organa), upravna odločba pa je izdana zaradi takšnega nedovoljenega ravnanja.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – razlastitev na podlagi 19. člena ZJC-B – zakonitost odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest – vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, če ne gre za akt, v katerem je pravica ali obveznost izražena v denarju.
Ker iz upravnih spisov izhaja, da je bil pravni status zemljišč v revidentovi lasti že od leta 1998 pa do uveljavitve ZJC-B (ki je začel veljati 19. 10. 2005) enak (ves čas gre za razglašeno javno pot), domnevna (ne)zakonitost odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest iz leta 2008, ki je le nadomestil prejšnji odlok iz leta 2005, ta pa še prejšnjega iz leta 1998, v razlastitvenem postopku na podlagi 19. člena ZJC-B, ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj na odločitev ne vpliva.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPNačrt člen 2, 2/1-24.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – stavbno zemljišče - jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, na katere je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila in ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem. Tako je tudi zastavljeno pravno vprašanje, saj je nanj mogoče odgovoriti že z branjem določb 24. točke prvega odstavka 2. člena ZPNačrt in petega odstavka 127. člena ZGO-1B, iz katerih izhaja, da stavbno zemljišče poleg zemljišča, na katerem stoji objekt (fundus), vključuje tudi zemljišče, na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, po kateri mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati, revident z navedbami o zmanjšani vrednosti zemljišča ni izkazal zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-3. ZGO-1 člen 96, 96/2. ZUP člen 43.
dovoljenost revizije – uporabno dovoljenje – stranka – stranski udeleženec – pravno vprašanje izpostavljeno na načelni ravni - jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odgovor na načelno vprašanje, ali se lahko postopka izdaje uporabnega dovoljenja poleg investitorja udeležujejo tudi stranski udeleženci, je mogoč že z branjem zakonskega besedila določbe 96. člena ZGO-1 in 42. ter 43. člena ZUP, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti tudi izkazane in ne samo zatrjevane.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZVojI člen 87, 87/1. ZUP člen 50, 50/1.
dovoljenost revizije – vojni invalidi - pomembno pravno vprašanje – dodatek za pomoč in postrežbo – narava pravice - prenosljivost pravice – jasna zakonska določba – vstop v postopek – nadaljevanje postopka
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanje razlage zakonske določbe, ki je jasna in ne potrebuje dodatne razlage, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.