Veljavnost KPPN je vezana na osebe (novinarke in urednice) in delodajalce (le na delodajalce v določenih dejavnostih). Tudi upoštevajoč pravila o osebni veljavnosti kolektivnih pogodb po ZKolP, ki velja v času uveljavljanja pravice do letnega dopusta (10. in 11. člen ), ni dilem, da KPPN velja za tožnico, ki je novinarka in opravlja takšno delo. Glede vprašanja veljavnosti KP za delodajalce, torej toženo stranko, je treba ugotoviti, da KPPN ne velja za vse delodajalce. Tudi ZKolP ne pozna erga omnes veljavnosti kolektivnih pogodb za delodajalce (razen v primeru razširjene veljavnosti kolektivnih pogodb – 10., 11. in 12. člen), vendar iz (kot navedeno v ničemer obrazloženih) revizijskih navedb ne izhaja, da tožena stranka ne bi bila članica enega od podpisnikov KP na strani delodajalcev, da bi izstopila iz tega članstva, niti da bi ta podpisnik veljavno odpovedal KP in bi ta zanjo dejansko tudi prenehala veljati.
Izven navedenega okvira presojanja veljavnosti KPPN za toženo stranko je treba poudariti, da iz drugega odstavka 2. člena tožničine pogodbe o zaposlitvi izhaja, da se je tožena stranka zavezala upoštevati tudi določbe KPPN glede letnega dopusta. KPPN je za tožnico ugodnejša kot PKP in KPČIZKD ter jo je tožena stranka dolžna upoštevati tudi glede na določbo 7. člena ZDR.
Sodišči nižje stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta svojo odločitev oprli na določbo 105. člena OZ, saj narava roka oziroma sankcije neizpolnitve, kot jih določa ta zakonska določba, za obravnavani spor niso bistvene. Tožena stranka je prostovoljno sklenila veljavno pogodbo o izobraževanju, kjer je bil jasno določen tako čas izpolnitve obveznosti kot tudi posledice v primeru nedokončanja študija tretjega letnika do dogovorjenega roka. Volja strank je bila v pogodbi o izobraževanju jasno izražena in ni razloga, da se je ne bi upoštevalo.
Sodna praksa šteje za povečano nevarnost tisto dejavnost, ki v določenih okoliščinah pomeni po svoji naravi in načinu izvajanja povečano nevarnost za nastanek škode za življenje in zdravje ljudi. Delo s povečano nevarnostjo je pravni standard, ki mora po kriterijih sodne prakse vsebovati elemente, ki predstavljajo povečano nevarnost za nastanek škode. Kriterij za presojo takih elementov je splošno življenjsko izkustvo, v povezavi z delovnim izkustvom in uveljavljanimi kriteriji za varno delo.
Ob takih ugotovljenih dejanskih okoliščinah tožnikovega dela rezanje daljših kosov žice iz koluta ne dosega standarda povečane nevarnosti, kot se je glede na gornje opredelitve oblikoval v sodni praksi.