invalidska pokojnina - pravica do invalidske pokojnine – začetek izplačevanja
Sodišče je s svojo ugotovitvijo, da je pri tožeči stranki podana invalidnost I. kategorije, nadomestilo odločbi tožene stranke o ugotovljeni invalidnosti II. kategorije. Odločba tožene stranke, izdana leta 2008, tako lahko pomeni le, da tožeča stranka v letu 2008 ni pridobila novih pravic v primerjavi s tistimi, ki so ji bile priznane v pravnomočno zaključenem postopku v zvezi z odločbama z dne 14. 8. 2006 in 22. 1. 2007, ki sta bili predmet tega spora.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 96. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije člen 12, 33.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev – diskriminacija – pravica do izobraževanja
Pravica do izobraževanja ni absolutna pravica delavca, ampak je soodvisna od potreb delovnega procesa in finančnih zmožnosti delodajalca. Sodišče druge stopnje je pojasnilo, kako je tožena stranka organizira izobraževalni proces, vodi matrike šolanja ter pripravlja šolanja za opravila, ki jih v proizvodnji potrebuje. Da bi bila tožnica od takega izobraževanja neutemeljeno izločena, sodišče ni ugotovilo. Revizijsko sodišče zato soglaša z zaključki sodišča druge stopnje, da uporabljeni ukrepi za določitev presežnih delavcev niso bili diskriminatorni in da jih je tožena stranka v tožničinem primeru uporabila pravilno.
kolektivni delovni spor – sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve v svet delavcev - volitve članov sveta delavcev - zakonitost volitev
V drugem odstavku 12. člena ZSDU so taksativno določeni tisti, ki nimajo aktivne volilne pravice, in sicer so to direktor, prokuristi in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR. Slednji so torej vodilno osebje po ZSDU in glede na 13. člen ZSDU nimajo pasivne volilne pravice. ZSDU v 1.a členu pojasnjuje, da „direktor“ po tem zakonu pomeni poslovodstvo, kakor ga določa zakon, ki ureja gospodarske družbe (a točka 1.a člena ZSDU). Po določbi 72. člena ZDR lahko sklenejo pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe in prokuristi.
Izvoljena predstavnica delavcev ni bila članica uprave oz. upravnega odbora delniške družbe ali prokuristka niti ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi po 72. členu ZDR, zato je imela pasivno volilno pravico.
ZKolP člen 5, 10, 11, 12. ZDR člen 7, 29.Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 2.
veljavnost kolektivne pogodbe - odmera letnega dopusta - veljavnost kolektivnih pogodb - osebna veljavnost - veljavnost za delodajalca - sklicevanje na kolektivno pogodbo v pogodbi o zaposlitvi - upoštevanje ugodnejših določb kolektivne pogodbe
Veljavnost KPPN je vezana na osebe (novinarke in urednice) in delodajalce (le na delodajalce v določenih dejavnostih). Tudi upoštevajoč pravila o osebni veljavnosti kolektivnih pogodb po ZKolP, ki velja v času uveljavljanja pravice do letnega dopusta (10. in 11. člen ), ni dilem, da KPPN velja za tožnico, ki je novinarka in opravlja takšno delo. Glede vprašanja veljavnosti KP za delodajalce, torej toženo stranko, je treba ugotoviti, da KPPN ne velja za vse delodajalce. Tudi ZKolP ne pozna erga omnes veljavnosti kolektivnih pogodb za delodajalce (razen v primeru razširjene veljavnosti kolektivnih pogodb – 10., 11. in 12. člen), vendar iz (kot navedeno v ničemer obrazloženih) revizijskih navedb ne izhaja, da tožena stranka ne bi bila članica enega od podpisnikov KP na strani delodajalcev, da bi izstopila iz tega članstva, niti da bi ta podpisnik veljavno odpovedal KP in bi ta zanjo dejansko tudi prenehala veljati.
Izven navedenega okvira presojanja veljavnosti KPPN za toženo stranko je treba poudariti, da iz drugega odstavka 2. člena tožničine pogodbe o zaposlitvi izhaja, da se je tožena stranka zavezala upoštevati tudi določbe KPPN glede letnega dopusta. KPPN je za tožnico ugodnejša kot PKP in KPČIZKD ter jo je tožena stranka dolžna upoštevati tudi glede na določbo 7. člena ZDR.
ZZVZZ člen 80, 81, 82, 85. ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 379, 379/2.
bolniška odsotnost – začasna nezmožnost za delo – procesna predpostavka
Tožena stranka je utemeljeno uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve in druge stopnje, ko je sodišče v nasprotju s 63. členom ZDSS-1 dopustilo tožbo glede presoje utemeljenosti tožnikove delazmožnosti od 28. 7. 2009 dalje, ne da bi tožnik o tem vprašanju predhodno zahteval odločanje v upravnem postopku pri toženi stranki, kolikor je menil, da so bili podani razlogi za ponovno priznanje nezmožnosti za delo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 113. ZOFVI člen 115, 116. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38, 39.
javni zavod - učitelj - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - sprememba programa vzgoje in izobraževanja
Zaradi spremembe programa vzgoje in izobraževanja, spremenjenega načina financiranja in zmanjšanega vpisa dijakov za novo šolsko leto tožena stranka tožniku ni mogla več zagotoviti dela po pogodbi o zaposlitvi.
Tožena stranka je storila vse, da bi tožniku pravočasno vročila vabilo na zagovor, saj je to poskusila storiti kar trikrat (po pooblaščenki, po pošti in po vročevalcu) in ji zato ni mogoče očitati, da tožniku zagovora ni omogočila.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 126.
priznanje zavarovalne dobe – obstoj elementov delovnega razmerja
V obravnavani zadevi ni bil podan najpomembnejši opredelilni element delovnega razmerja, to je razmerje podrejenosti delavca delodajalcu. Ta se kaže v tem, da delavec dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, v obravnavanem primeru pa je šlo za pomoč med zakoncema.
ZPIZ-1 člen 116, 117, 117/1, 118, 185, 275. ZUP člen 242, 243, 243/3, 270, 270/1.
spremenjene okoliščine - ugotovitvena odločba - nadomestna odločba - pravnomočna odločba - družinska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - pravnomočnost upravne odločbe - šolanje - meje pravnomočnosti upravne odločbe - časovna veljavnost odločbe
Institut pravnomočnosti varuje priznano pravico (do družinske pokojnine) v okviru ugotovljene dejanske in uporabljene pravne podlage v pravnomočni odločbi. Vendar je pravica do družinske pokojnine vezana na izpolnjevanje zakonskih kriterijev, ki so časovno določeni (šolanje – predložitev potrdil o šolanju, starost – maksimalno 26 let) in se lahko s časom spremenijo tako, da pogojev za priznanje pravice ni več. Revident je po ugotovitvi, da tožnik zaradi spremenjenih okoliščin ni več upravičenec do družinske pokojnine, izdal ugotovitveno odločbo o prenehanju pravice do družinske pokojnine za nazaj. Ker gre za ugotovitveno odločbo, ki samo ugotavlja prenehanje pravice, lahko učinkuje za nazaj (ex tunc) od nastanka dejstva, ki je pomemben za nastanek pravnega razmerja.
dispozitivna narava zakonskih določb - temeljna načela obligacijskega prava - vrnitev stroškov šolanja - rok za zaključek šolanja - prekoračitev pogodbenega roka
Sodišči nižje stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta svojo odločitev oprli na določbo 105. člena OZ, saj narava roka oziroma sankcije neizpolnitve, kot jih določa ta zakonska določba, za obravnavani spor niso bistvene. Tožena stranka je prostovoljno sklenila veljavno pogodbo o izobraževanju, kjer je bil jasno določen tako čas izpolnitve obveznosti kot tudi posledice v primeru nedokončanja študija tretjega letnika do dogovorjenega roka. Volja strank je bila v pogodbi o izobraževanju jasno izražena in ni razloga, da se je ne bi upoštevalo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 96. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije člen 12, 33.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - ocena delovne uspešnosti - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji
Delodajalec v primeru t. i. individualnih odpustov ni dolžan preverjati, ali je ob ugotovljenem poslovnem razlogu za odpoved pogodbe o zaposlitvi mogoče delavca zaposliti tudi pri drugem delodajalcu. Te dolžnosti mu zakon ne nalaga, torej mu ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, če tega ne stori. Navedeno velja tudi za primer, če gre za dve družbi - pravni osebi, ki zaposlujeta svoje delavce, vendar sta lastninsko povezani in opravljata delo na isti lokaciji.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – objektivna odgovornost - nevarna dejavnost – rezanje žice
Sodna praksa šteje za povečano nevarnost tisto dejavnost, ki v določenih okoliščinah pomeni po svoji naravi in načinu izvajanja povečano nevarnost za nastanek škode za življenje in zdravje ljudi. Delo s povečano nevarnostjo je pravni standard, ki mora po kriterijih sodne prakse vsebovati elemente, ki predstavljajo povečano nevarnost za nastanek škode. Kriterij za presojo takih elementov je splošno življenjsko izkustvo, v povezavi z delovnim izkustvom in uveljavljanimi kriteriji za varno delo.
Ob takih ugotovljenih dejanskih okoliščinah tožnikovega dela rezanje daljših kosov žice iz koluta ne dosega standarda povečane nevarnosti, kot se je glede na gornje opredelitve oblikoval v sodni praksi.
ZDR člen 88, 88/6, 116. ZPIZ-1 člen 102, 102/1. ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - mnenje komisije - rok za odpoved - delo v času odpovednega roka
Zgolj z zatrjevanjem, da je tudi po ukinitvi delovnega mesta opravljal nalogo iz delokroga svojega delovnega mesta, tožnik ne more utemeljiti nezakonitosti podane mu odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Glede na posebnosti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu šestmesečni rok iz šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči od takrat, ko delodajalec od pristojne Komisije prejme mnenje o obstoju oziroma utemeljenosti odpovednega razloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti
Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je bilo ravnanje tožnika tako, da ga je možno opredeliti kot hujšo kršitev in da vrsta njegovih opustitev in grobo kršenje pravil kaže, da je bila kršitev storjena naklepoma. Zato ne more biti uspešno revizijsko prizadevanje, da je šlo pri spornem nakupu le za neustrezno ravnanje (kot sicer mestoma navede sodišče druge stopnje), saj je tožena stranka dokazala, da je šlo za nameren obid internih pravil oziroma za njihovo grobo kršenje.
To, da je tožena stranka v izreku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi kršitve opisala z drugimi besedami, kot v vabilu na zagovor, same identitete kršitev ni spremenilo. Vsebinsko se kršitve, ki so bile tožniku očitane in kršitve, zaradi katerih je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana, ne razlikujejo.
Tožnik je s svojim vedenjem ustvaril žaljivo, ponižujoče in zastraševalno delovno okolje. Ugotovljeno dejansko stanje kaže na vzorec njegovega obnašanja v vsakodnevnem komuniciranju s sodelavci oziroma podrejenimi, zato takšno ravnanje, ki ga posamezni opisani primeri le osvetljujejo, ne potrebuje podrobnejše konkretizacije (kdaj, komu in kaj je izrekel).
Zmanjšanje obsega poslovanja je utemeljen odpovedni razlog. Izkazovalo se je v izkazu poslovnega izida za leto 2009, zato je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da je imela tožena stranka, ki se ukvarja z gradbeno dejavnostjo, pravico obsegu pridobljenih oziroma predvidenih poslov že po načelu ekonomske učinkovitosti prilagoditi organizacijo poslovanja. Med organizacijske ukrepe sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Na njeno pravico, da v primeru zmanjšanega obsega poslovanja zmanjša število zaposlenih na posameznih delovnih mestih, ne vpliva dejstvo, da se za ta ukrep ni odločila v enako slabih letih 2005 in 2006.
Revizija ima prav, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajno sredstvo in je utemeljena le, če ni na razpolago drugih, milejših ukrepov, s katerimi bi pogodbeno razmerje ostalo v veljavi. Pri obstoju poslovnega razloga je tak ukrep zaposlitev delavca pod spremenjenimi pogoji na drugih delih, dokvalifikacija in prekvalifikacija (tretji odstavek 88. člena ZDR).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – poslovodna oseba - utemeljenost odpovednega razloga - odškodninski zahtevek - sprejem ponudbe nove pogodbe
Ker tožnik ni imel statusno-pravnega položaja poslovodne osebe pri toženi stranki, temveč v drugi družbi, pri kateri pa ni bil v delovnem razmerju, podlaga za urejanje pravic in obveznosti s tožnikom iz delovnega razmerja ne more izhajati 72. členu ZDR.
Če je tožnik pristal na podpis novo ponujene pogodbe o zaposlitvi, to še ne pomeni, da je pristal tudi na oškodovanje zaradi nižje plače. Očitno se namreč ni strinjal niti z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj jo je izpodbijal, oziroma v okviru omejenega sodnega varstva v takšnem primeru pred sodiščem izpodbijal utemeljenost odpovednega razloga (tretji odstavek 90. člena ZDR), kar je njegova zakonska pravica.
invalidska pokojnina – zavarovanje za ožji obseg pravic - zavarovanje za širši obseg pravic
Revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da je obseg ožjega ali širšega zavarovanja treba določiti na datum pridobitve pravice zavarovanca do pokojnine, ker to namreč jasno izhaja iz določbe osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1.
Te določbe tudi ni mogoče mešati s pogoji za pridobitev invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica poškodbe izven dela ali bolezni, saj se v takšnem primeru gostota pokojninske dobe upošteva od dopolnjenega dvajsetega leta starosti do nastanka invalidnosti (68. člen ZPIZ-1) oziroma v primeru zavarovancev, pri katerih je bila že pred tem podana invalidnost II. in III. kategorije in pride do naknadnega poslabšanja invalidnosti oziroma novega primera invalidnosti, (prav tako) na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti (prvi odstavek 71. člena ZPIZ-1). Opredelitve iz osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1 tudi ni mogoče mešati (kot to stori tožena stranka) z odmero pokojnine oziroma uživanjem pravice do pokojnine.
ZDR člen 88, 88/6, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije - rok za odpoved
Glede na posebnosti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi po določbah prvega odstavka 116. člena ZDR, prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1 ter 40. člena ZZRZI, rok iz šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči šele, ko delodajalec od pristojne Komisije prejeme mnenje, v katerem ta skladno z določbo 103. člena ZPIZ-1 ugotovi obstoj oziroma utemeljenost odpovednega razloga. Pred pridobitvijo tega mnenja glede na citirane določbe ZDR, ZPIZ-1 in ZZRZI razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi namreč ne obstaja.
ZZVZZ člen 33. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 137, 232.
začasna nezmožnost za delo - omejitve za določena opravila
Začasna zadržanost z dela se veže tako na ugotovitev zdravstvenega stanja zavarovanca, kot ugotovitev, ali je na to zdravstveno stanje sposoben oziroma ni sposoben opravljati svojega, to je konkretnega dela (del) delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Navedeno ne izključuje pravice osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, da pri zavarovancu ugotovi zmožnost za delo kljub določenim omejitvam za posamezna opravila, res pa se to ne sme nanašati na opravila ali naloge, ki predstavljajo bistveno vsebino del delavca v okviru delovnega mesta oziroma vrste del.