KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006199
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372-1. KZ-1 člen 228, 228/1.
kršitev kazenskega zakona - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - poslovna goljufija - pravice obrambe
Poslovna goljufija predstavlja posebno obliko goljufije, saj je izvršitveno dejanje pri obeh kaznivih dejanjih enako, loči pa se od goljufije v tem, da je preslepitev storjena pri opravljanju gospodarske dejavnosti, in da ni nujno, da je goljufiv namen podan že s sklenitvijo posla.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – priznanje položaja stranke – obnova postopka – ničnost odločbe – nepravočasnost predloga za priznanje položaja stranke – nepravočasnost predloga za obnovo postopka – neobstoj ničnostnih razlogov – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, če se izpodbijajo sklep o (ne)priznanju položaja stranke v postopku, sklep o obnovi postopka in sklep o zavrženju predloga za izrek odločbe za nično. Zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Ker izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da sta predloga za priznanje položaja stranke v postopku izdaje navedene delne odločbe in obnovo tega postopka prepozna, v zvezi s predlogom za izrek ničnosti delne odločbe pa ni bil ugotovljen noben izmed ničnostnih razlogov iz prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), pravno vprašanje, ki ga izpostavlja revident in ki pomeni vsebinski razlog, s katerim utemeljuje, da bi mu moral biti v postopku izdaje navedene delne odločbe priznan položaj stranke, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Enako velja tudi za zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanj razmerja med sodnim in upravnim postopkom oziroma pristojnostjo v zvezi z ugotavljanjem ničnosti pravnih poslov.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident navesti konkretne posledice, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev, in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter to tudi izkazati.
ZDoh člen 15, 15/1-3, 15/5, 19, 19/1-13, 114, 114/1. ZDavP člen 15, 114, 114/3, 116, 116/1. ZUP člen 147, 150.
davek od dobička pravnih oseb – sponzorska pogodba – prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – plačilo preko agenta - rezident druge države – dokazno breme – predhodno vprašanje – davek od osebnih prejemkov
Dohodek se šteje za izplačanega tudi v primeru, ko ga upravičenec (v obravnavanem primeru sponzoriranec) pred prejemom odstopi tretjim osebam (v obravnavanem primeru agentu).
Pri presoji, ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, sodišče izhaja iz vsebine izrečenih groženj, okoliščin in dejstev, v katerih so bile grožnje izrečene, odnosa med obdolžencem in oškodovancem, njunih osebnostnih lastnosti, ipd. - sodnik vrednoti konkretno dejansko stanje in njegova odločitev je vedno vrednostna in ne pravnotehnična.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - STANOVANJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0015498
ZPPLP člen 6. ZZK-1 člen 9, 248, 248/2. ZZK člen 17, 17/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - načelo zemljiškoknjižnega prednika - privatizacija stanovanj - prodaja posameznega dela stavbe - prehodne in končne določbe ZPPLPS - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Načelo zemljiškoknjižnega prednika ne velja v primeru kupcev stanovanj po določbah 8. poglavja SZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006186
ZKP člen 41, 371, 371/1-2,372, 372-1, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 299, 299/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nepristranskost sodnika – zahteva za izločitev – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – preprečitev uradnega dejanja uradni osebi – zakonski znaki kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za storitev kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ni potrebno, da bi storilec kumulativno ogrozil življenje, telo, osebno varnost ali premoženje uradne osebe ali njenih bližnjih sorodnikov, temveč za storitev kaznivega dejanja zadošča že uresničitev ene od alternativno naštetih posledic.
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZGO-1 člen 66, 66-5, 210. ZPNačrt člen 79, 79/9.
komunalni prispevek za namen gradnje – pravni interes za revizijo
Če komunalni prispevek za namen gradnje ni odmerjen v zakonskem roku, njegovo plačilo ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (deveti odstavek 79. člena ZPNačrt). Investitor zato ne izkazuje pravnega interesa za revizijo zoper odločbo, s katero je bila odmera komunalnega prispevka za namen gradnje zavrnjena.
ZUS-1 samostojnega predloga za dopustitev revizije, kot ga pozna ZPP, ne predvideva, ampak mora revident v vloženi reviziji izkazati tudi njeno dovoljenost v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revizija pa se glede na določbo prvega odstavka 83. člena ZUS-1 vloži zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje in ne zoper prvostopenjski upravni akt.
dovoljenost revizije – soglasje k projektnim rešitvam - sprememba prostorskega akta – pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve in zato tudi niso pomembna za pravilno in zakonito odločitev v zadevi.
ZBPP člen 13, 13/2. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. URS člen 14, 14/2.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč – pomembno pravno vprašanje – cenzus - jasna zakonska določba – načelo enakosti pred zakonom – zelo hude posledice niso izkazane
Glede izpolnjevanja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči so vsi prosilci v izhodišču v enakem položaju. Kje pa je meja za razločevanje med prosilci za brezplačno pravno pomoč, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev te pomoči oziroma ne izpolnjujejo pogojev za tako pomoč, pa sodi v prosto polje presoje zakonodajalca.
Z odvzemom brezplačne pravne pomoči je bila revidentki odvzeta polovica povračila stroškov za izvedenca finančne stroke, ne pa možnost predlaganja vseh dokazov, s katerimi bi v pravdnem postopku dokazovala svoje trditve. Revidentka niti ni navedla, katere konkretne posledice bodo njej nastale v primeru neizvedbe dokaza s finančnim izvedencem. Pa tudi sicer iz določb ZPP ali iz katerega drugega zakona niti ne izhaja, da bi ji bil brez angažiranja izvedenca finančne ali kakšne druge stroke onemogočen dostop do sodišča.
dovoljenost revizije – ustavitev inšpekcijskega postopka - stranski udeleženec – obnova postopka – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – ni izkazan odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka ni konkretizirala pravnega vprašanja, glede katerega zatrjuje odstop od sodne prakse in tudi ni konkretizirala in pojasnila, v čem naj bi glede pravnega vprašanja, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve, izpodbijana sodba odstopala od odločitev Vrhovnega sodišča, katerih opravilne številke v reviziji sicer navaja, zato uveljavljenega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 96. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije člen 12, 33.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - ocena delovne uspešnosti - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji
Delodajalec v primeru t. i. individualnih odpustov ni dolžan preverjati, ali je ob ugotovljenem poslovnem razlogu za odpoved pogodbe o zaposlitvi mogoče delavca zaposliti tudi pri drugem delodajalcu. Te dolžnosti mu zakon ne nalaga, torej mu ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, če tega ne stori. Navedeno velja tudi za primer, če gre za dve družbi - pravni osebi, ki zaposlujeta svoje delavce, vendar sta lastninsko povezani in opravljata delo na isti lokaciji.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 126.
priznanje zavarovalne dobe – obstoj elementov delovnega razmerja
V obravnavani zadevi ni bil podan najpomembnejši opredelilni element delovnega razmerja, to je razmerje podrejenosti delavca delodajalcu. Ta se kaže v tem, da delavec dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, v obravnavanem primeru pa je šlo za pomoč med zakoncema.
ZPIZ-1 člen 116, 117, 117/1, 118, 185, 275. ZUP člen 242, 243, 243/3, 270, 270/1.
spremenjene okoliščine - ugotovitvena odločba - nadomestna odločba - pravnomočna odločba - družinska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - pravnomočnost upravne odločbe - šolanje - meje pravnomočnosti upravne odločbe - časovna veljavnost odločbe
Institut pravnomočnosti varuje priznano pravico (do družinske pokojnine) v okviru ugotovljene dejanske in uporabljene pravne podlage v pravnomočni odločbi. Vendar je pravica do družinske pokojnine vezana na izpolnjevanje zakonskih kriterijev, ki so časovno določeni (šolanje – predložitev potrdil o šolanju, starost – maksimalno 26 let) in se lahko s časom spremenijo tako, da pogojev za priznanje pravice ni več. Revident je po ugotovitvi, da tožnik zaradi spremenjenih okoliščin ni več upravičenec do družinske pokojnine, izdal ugotovitveno odločbo o prenehanju pravice do družinske pokojnine za nazaj. Ker gre za ugotovitveno odločbo, ki samo ugotavlja prenehanje pravice, lahko učinkuje za nazaj (ex tunc) od nastanka dejstva, ki je pomemben za nastanek pravnega razmerja.
dispozitivna narava zakonskih določb - temeljna načela obligacijskega prava - vrnitev stroškov šolanja - rok za zaključek šolanja - prekoračitev pogodbenega roka
Sodišči nižje stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta svojo odločitev oprli na določbo 105. člena OZ, saj narava roka oziroma sankcije neizpolnitve, kot jih določa ta zakonska določba, za obravnavani spor niso bistvene. Tožena stranka je prostovoljno sklenila veljavno pogodbo o izobraževanju, kjer je bil jasno določen tako čas izpolnitve obveznosti kot tudi posledice v primeru nedokončanja študija tretjega letnika do dogovorjenega roka. Volja strank je bila v pogodbi o izobraževanju jasno izražena in ni razloga, da se je ne bi upoštevalo.
Tožena stranka je storila vse, da bi tožniku pravočasno vročila vabilo na zagovor, saj je to poskusila storiti kar trikrat (po pooblaščenki, po pošti in po vročevalcu) in ji zato ni mogoče očitati, da tožniku zagovora ni omogočila.
ZZVZZ člen 80, 81, 82, 85. ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 379, 379/2.
bolniška odsotnost – začasna nezmožnost za delo – procesna predpostavka
Tožena stranka je utemeljeno uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve in druge stopnje, ko je sodišče v nasprotju s 63. členom ZDSS-1 dopustilo tožbo glede presoje utemeljenosti tožnikove delazmožnosti od 28. 7. 2009 dalje, ne da bi tožnik o tem vprašanju predhodno zahteval odločanje v upravnem postopku pri toženi stranki, kolikor je menil, da so bili podani razlogi za ponovno priznanje nezmožnosti za delo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 113. ZOFVI člen 115, 116. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38, 39.
javni zavod - učitelj - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - sprememba programa vzgoje in izobraževanja
Zaradi spremembe programa vzgoje in izobraževanja, spremenjenega načina financiranja in zmanjšanega vpisa dijakov za novo šolsko leto tožena stranka tožniku ni mogla več zagotoviti dela po pogodbi o zaposlitvi.
ZKolP člen 5, 10, 11, 12. ZDR člen 7, 29.Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 2.
veljavnost kolektivne pogodbe - odmera letnega dopusta - veljavnost kolektivnih pogodb - osebna veljavnost - veljavnost za delodajalca - sklicevanje na kolektivno pogodbo v pogodbi o zaposlitvi - upoštevanje ugodnejših določb kolektivne pogodbe
Veljavnost KPPN je vezana na osebe (novinarke in urednice) in delodajalce (le na delodajalce v določenih dejavnostih). Tudi upoštevajoč pravila o osebni veljavnosti kolektivnih pogodb po ZKolP, ki velja v času uveljavljanja pravice do letnega dopusta (10. in 11. člen ), ni dilem, da KPPN velja za tožnico, ki je novinarka in opravlja takšno delo. Glede vprašanja veljavnosti KP za delodajalce, torej toženo stranko, je treba ugotoviti, da KPPN ne velja za vse delodajalce. Tudi ZKolP ne pozna erga omnes veljavnosti kolektivnih pogodb za delodajalce (razen v primeru razširjene veljavnosti kolektivnih pogodb – 10., 11. in 12. člen), vendar iz (kot navedeno v ničemer obrazloženih) revizijskih navedb ne izhaja, da tožena stranka ne bi bila članica enega od podpisnikov KP na strani delodajalcev, da bi izstopila iz tega članstva, niti da bi ta podpisnik veljavno odpovedal KP in bi ta zanjo dejansko tudi prenehala veljati.
Izven navedenega okvira presojanja veljavnosti KPPN za toženo stranko je treba poudariti, da iz drugega odstavka 2. člena tožničine pogodbe o zaposlitvi izhaja, da se je tožena stranka zavezala upoštevati tudi določbe KPPN glede letnega dopusta. KPPN je za tožnico ugodnejša kot PKP in KPČIZKD ter jo je tožena stranka dolžna upoštevati tudi glede na določbo 7. člena ZDR.
kolektivni delovni spor – sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve v svet delavcev - volitve članov sveta delavcev - zakonitost volitev
V drugem odstavku 12. člena ZSDU so taksativno določeni tisti, ki nimajo aktivne volilne pravice, in sicer so to direktor, prokuristi in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR. Slednji so torej vodilno osebje po ZSDU in glede na 13. člen ZSDU nimajo pasivne volilne pravice. ZSDU v 1.a členu pojasnjuje, da „direktor“ po tem zakonu pomeni poslovodstvo, kakor ga določa zakon, ki ureja gospodarske družbe (a točka 1.a člena ZSDU). Po določbi 72. člena ZDR lahko sklenejo pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe in prokuristi.
Izvoljena predstavnica delavcev ni bila članica uprave oz. upravnega odbora delniške družbe ali prokuristka niti ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi po 72. členu ZDR, zato je imela pasivno volilno pravico.