KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006199
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372-1. KZ-1 člen 228, 228/1.
kršitev kazenskega zakona - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - poslovna goljufija - pravice obrambe
Poslovna goljufija predstavlja posebno obliko goljufije, saj je izvršitveno dejanje pri obeh kaznivih dejanjih enako, loči pa se od goljufije v tem, da je preslepitev storjena pri opravljanju gospodarske dejavnosti, in da ni nujno, da je goljufiv namen podan že s sklenitvijo posla.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nedovoljen dokaz - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik pod videzom kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP prikazuje lasten pogled na ugotovljeno dejansko stanje.
promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – rešeno pravno vprašanje
Revizija ni dovoljena, če je vprašanje, ki je bistveno za odločitev, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa.
aktivna procesna legitimacija v upravnem sporu – stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka – pomanjkanje aktivne procesne legitimacije
Tožnik, ki v postopku izdaje upravnega akta (izpodbijane delne odločbe o denacionalizaciji) nesporno ni bil niti stranka niti stranski udeleženec (zaradi nepriznanega statusa (stranskega) udeleženca v upravnem postopku), tudi ne more biti stranka upravnega spora, naperjenega zoper izpodbijano delno odločbo.
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.
pravni interes – položaj stranke – položaj stranskega udeleženca lastnik sosednjih zemljišč - postopek po uradni dolžnosti - naravno vodno javno dobro – predlog za prenehanje statusa
Tožnica je sicer podala predlog za prenehanje statusa naravnega vodnega javnega dobra na nepremičnini parc. št. 15 k. o. ..., torej je predlagateljica organu, da naj začne postopek po uradni dolžnosti. Ni pa zato stranka postopka, saj je to po drugem odstavku 19. člena ZV-1 lahko le lastnik zemljišča javnega dobra, ni pa niti stranska udeleženka, saj v tem postopku ne varuje nobene svoje pravice oziroma pravne koristi.
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZGO-1 člen 66, 66-5, 210. ZPNačrt člen 79, 79/9.
komunalni prispevek za namen gradnje – pravni interes za revizijo
Če komunalni prispevek za namen gradnje ni odmerjen v zakonskem roku, njegovo plačilo ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (deveti odstavek 79. člena ZPNačrt). Investitor zato ne izkazuje pravnega interesa za revizijo zoper odločbo, s katero je bila odmera komunalnega prispevka za namen gradnje zavrnjena.
dovoljenost revizije – soglasje k projektnim rešitvam - sprememba prostorskega akta – pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve in zato tudi niso pomembna za pravilno in zakonito odločitev v zadevi.
ZUS-1 samostojnega predloga za dopustitev revizije, kot ga pozna ZPP, ne predvideva, ampak mora revident v vloženi reviziji izkazati tudi njeno dovoljenost v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revizija pa se glede na določbo prvega odstavka 83. člena ZUS-1 vloži zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje in ne zoper prvostopenjski upravni akt.
ZBPP člen 13, 13/2. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. URS člen 14, 14/2.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč – pomembno pravno vprašanje – cenzus - jasna zakonska določba – načelo enakosti pred zakonom – zelo hude posledice niso izkazane
Glede izpolnjevanja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči so vsi prosilci v izhodišču v enakem položaju. Kje pa je meja za razločevanje med prosilci za brezplačno pravno pomoč, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev te pomoči oziroma ne izpolnjujejo pogojev za tako pomoč, pa sodi v prosto polje presoje zakonodajalca.
Z odvzemom brezplačne pravne pomoči je bila revidentki odvzeta polovica povračila stroškov za izvedenca finančne stroke, ne pa možnost predlaganja vseh dokazov, s katerimi bi v pravdnem postopku dokazovala svoje trditve. Revidentka niti ni navedla, katere konkretne posledice bodo njej nastale v primeru neizvedbe dokaza s finančnim izvedencem. Pa tudi sicer iz določb ZPP ali iz katerega drugega zakona niti ne izhaja, da bi ji bil brez angažiranja izvedenca finančne ali kakšne druge stroke onemogočen dostop do sodišča.
dovoljenost revizije – ustavitev inšpekcijskega postopka - stranski udeleženec – obnova postopka – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – ni izkazan odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka ni konkretizirala pravnega vprašanja, glede katerega zatrjuje odstop od sodne prakse in tudi ni konkretizirala in pojasnila, v čem naj bi glede pravnega vprašanja, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve, izpodbijana sodba odstopala od odločitev Vrhovnega sodišča, katerih opravilne številke v reviziji sicer navaja, zato uveljavljenega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
bivši vojaški zavarovanec - vojaška pokojnina – starostna pokojnina - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Ne glede na to, da tožnik ni izpolnil pogojev za upokojitev do 18. 10. 1991, pa v Republiki Sloveniji ni ostal brez pravic na podlagi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v času zaposlitve v bivši JLA oziroma zavarovanje po bivših predpisih o vojaških zavarovancih.
Ravno zaradi upoštevanja zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, v času tožnikovega zavarovanja po bivših vojaških predpisih (v času zaposlitve v bivši JLA) se je lahko tožnik s 1. 6. 1996 upokojil že ob starosti 52 let. Tožniku je bila torej s 1. 6. 1996 priznana pravica do starostne pokojnine tudi na podlagi določb ZPIZVZ.
Razloga za dvom v mnenje invalidskih komisij sodišče ni imelo, ker tožnica drugega kot to, da je upravičena do invalidnosti I. kategorije zato, ker ji je bila priznana tudi v Nemčiji, ni navajala. Zgolj na podlagi pavšalnega predloga za postavitev izvedenca medicinske stroke, sodišče ni bilo dolžno preizkušati mnenj invalidskih komisij. Gre za strokovna mnenja, ki se z ustreznim izvedencem v sodnem postopku preizkušajo le, če so med medicinsko dokumentacijo in mnenji razhajanja, ki jih je treba še razčistiti.
Iz dejstva, da se tožnici kljub intenzivni rehabilitaciji zdravstveno stanje ni izboljšalo in da je bila po nemških predpisih upravičena do rente zaradi polnega zmanjšanja pridobitne sposobnosti (od 1. 1. 2007 do 31. 3. 2010) še ne izhaja, da so spremembe v tožničinem zdravstvenem stanju takšne, da jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije.
vojaška pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - zavrženje predloga za ponovno odmero – pravnomočna odločba
Ob ugotovitvi sodišča, da je bilo v tem primeru o tožnikovi praktično identični zahtevi za priznanje starostne vojaške pokojnine pri toženi stranki že pravnomočno odločeno ob upoštevanju določb ZPIZVZ in MSVN, na katere se sklicuje tožnik, tako da je tožnik v mesecu januarju 2008 vložil novo zahtevo ob nespremenjenem dejanskem stanju in nespremenjenih pravnih podlagah, je tožena stranka njegovo ponovno zahtevo utemeljeno zavrgla.
dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - zavrženje revizije - prepozna revizija
V primerih, ko je revizija sicer po zakonu dovoljena, lahko na podlagi prvega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) stranka zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje (na podlagi 384. člena ZPP pa tudi zoper sklep) vloži revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe oziroma sklepa.
prenehanje delovnega razmerja – kandidat za častnika - slovenska vojska – zaposlitev v slovenski vojski – izpolnitev pogojev – častniška šola
Ker tožnik v roku, določenem v drugem odstavku 92. člena ZObr in v prvem odstavku 4. člena pogodbe o zaposlitvi, ni uspešno zaključil šole za častnike, mu je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja.
neupravičena pridobitev - kondikcija - neupravičena obogatitev - preplačilo - plačilo nečesa, za kar ne obstaja dolžnost plačila - zmota pri plačilu nedolga - vrnitev preplačila - ustavitev izplačila - nadomestilo za čas čakanja na drugo delo
Ugotovljena zmota tožene stranke pri preplačilih nadomestila plače izključuje uporabo 191. člena OZ. Določbo, da nima pravice zahtevati nazaj, kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, je treba razlagati tako, da zmota v obveznosti plačila ne izključuje vrnitvenega zahtevka. Zmota pri plačilu nedolga je eden od tipičnih primerov neupravičene obogatitve. Kot pomotno plačilo se zato pri toženi stranki lahko upoštevajo tudi tista plačila, do katerih je prišlo zgolj zaradi neustrezne koordinacije med posameznimi službami. Iz določbe 191. člena OZ izhaja, da mora biti ravnanje plačnika zavestno – tako glede vednosti kot volje.
SZ-1 člen 121, 121/1. ZSV člen 27a, 30. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči člen 3.
subvencioniranje neprofitne najemnine – dohodek prosilca – pravilnost podatkov
Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve ne more temeljiti na upoštevanju podatkov, ki v času odločanja sploh še niso bili znani.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – rok za odpoved – delodajalec
Tožnica je kot poslovodja d.o.o. pri opravljanju gospodarske dejavnosti izrabila svoj položaj in prestopila meje svojih pravic, ko si je nakazala sporni znesek 58.300 EUR, do katerega ni bila upravičena, si tako pridobila premoženjsko korist v škodo tožene stranke in s tem izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja po 244. členu KZ.
odvetniška dejavnost – polovični delovni čas – starostna pokojnina – delna pokojnina – prijava v obvezno zavarovanje
Ker je bila revidentka ob dokončnosti odločbe z dne 25. 1. 2010 zavarovana v obveznem pokojninskem zavarovanju za polni delovni čas, ji delna pokojnina za polovični delovni čas ne more biti priznana (drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1), saj oseba ne more biti istočasno polno zavarovana iz naslova starosti in obenem biti imetnik pravice do delne starostne pokojnine (torej iz že nastalega zavarovalnega primera).