odvetništvo – neizpolnjevanje razpisnih pogojev – sofinanciranje stroškov prve zaposlitve brezposelne osebe – dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zatrjevani način, tudi ne more uspeti s sklicevanjem na neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje glede vprašanja, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, pri čemer odločb prvostopenjskega sodišča, v katerih bi bila glede pravnega vprašanja, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo in od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, sprejeta različna stališča, ni predložil (niti navedel).
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice – pravni posel – vzpostavitev etažne lastnine – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba lstninske pravice – lastninska pravica v pričakovanju
Tožnica je lastninsko pravico v pričakovanju na spornih nepremičninah dokazala s predložitvijo kupoprodajne pogodbe, iz katerih izhaja, da se lahko vpiše v zemljiško knjigo, z nastopom posesti na nepremičnini ter dejstvom, da vpis lastninske pravice pred 16. 2. 2005 na nepremičninah zaradi nevzpostavljene etažne lastnine na objektu ni bil mogoč. Navedene okoliščine potrjujejo, da so lastninska upravičenja zemljiškoknjižnega lastnika (dolžnika) prešla nanjo kot kupca. Na podlagi pridobljenih upravičenj ima t.i. lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo (tretji odstavek 65. člena ZIZ).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenec pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku – strokovna sodelavka - objektivna nepristranskost sodišča
Ker je toženčeva žena zaposlena kot strokovna sodelavka pri sodišču, ki bi moralo odločati v njegovi zadevi in z njo sodniki glede na naravo dela vsakodnevno strokovno sodelujejo, s sodnico, kateri je zadeva dodeljena v reševanje, pa sta celo prijateljici, bi utegnil v javnosti nastati dvom v nepristranskost odločanja.
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, Priloga točka 11/1-3, 11/1-4. ZOR člen 131. ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost glavnega izvajalca – odgovornost delodajalca – odgovornost podizvajalca - nesreča pri delu - poškodba pri demontaži gradbenega odra – varstvo pri delu – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - vmesna sodba
Upoštevajoč dejstva, da odgovorni osebi toženke (ki sta neposredno vodili delo na gradbišču) skupinovodji in ostalim delavcem, ki so bili zadolženi za demontažo gradbenega odra, nista dali ustreznih varnostnih navodil, kako naj demontaža odra poteka; da tudi skupinovodja „podrejenih“ delavcev ni poučil o pravilnem vrstnem redu odstranjevanja posameznih elementov; in da je bil tožnik usposobljen le za opravljanje enostavnih gradbenih del (kar pa demontaža gradbenega odra ni bila), je zaključiti, da delavca toženke (pri sestavi skupine za demontažo odra) nista ravnala v skladu z varnostnimi predpisi (po katerih smejo odre demontirati samo strokovno izurjeni delavci). Zato je materialnopravno pravilen zaključek sodišč prve in druge stopnje, da je toženka (tudi) krivdno odgovorna za tožniku nastalo škodo.
Življenjsko nesprejemljivo bi bilo, če bi bila odgovornost toženke (ki je organizirala celoten delavni proces na gradbišču ter sestavila skupino, ki ni bila primerna in strokovno usposobljena za demontažo odra) za poškodbe ali zdravstvene okvare „posojenih„ delavcev povsem izključena.
pripravljalna dela v zvezi z razlastitvijo – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Revident, ki se na splošno sklicuje na ustavnopravni položaj in pomen lastninske pravice ter navaja, da je zato treba restriktivno in jasno opredeliti pogoje za razlastitev in natančno opredeliti razlastitveni postopek, ni postavil konkretnega pravnega vprašanja, pomembnega po vsebini zadeve. Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve pa ni mogoča presoja dovoljenosti revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je v obravnavani zadevi predmet izpodbijanja odločba o dovolitvi pripravljalnih del (izvedba postopka za ureditev meje in parcelacije obstoječe ceste), ki v lastninsko pravico na nepremičnini ne posegajo, revident dovoljenosti revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal z navedbami o posegu v lastninsko pravico zaradi razlastitve.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina - sprememba sodbe sodišča prve stopnje – standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje ob spremembi sodbe sodišča prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 360. členu Zakona o pravdnem postopku, ker obrazložitev ne zadošča standardu obrazloženosti sodbe druge stopnje.
OZ člen 131, 131/1, 135, 171, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 379, 379/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med dejstvi v zapisniku in razlogi sodbe – povrnitev škode - odškodnina – odgovornost države – poškodba vojaka – sokrivda
Pritožbeno sodišče se ni opredelilo do vseh pomembnih pritožbenih trditev, v svoji sodbi pa je povzelo tožnikovo izpoved drugače, kot izhaja iz zapisnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015514
ZOR člen 155, 185, 185/1, 185/3, 226, 226/1, 376. ZUN člen 76b. ZVO člen 5, 5/1-8, 17/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
povrnitev premoženjske škode – odškodnina zaradi izkoriščanja mineralnih surovin – izkop gramoza - višina odškodnine – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost izkopa gramoza - zmanjšanje premoženja zaradi protipravne odtujitve stvari tržna vrednost surovine – vštevanje stroškov – razpravno načelo – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – skrbnost oškodovanca
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje, ker je zavrnilo očitek o kršitvi prepovedi novot s sklicevanjem na pomanjkanje pritožnikovih trditev o vplivu relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka na zakonitost in pravilnost sodbe;
- ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče druge stopnje na očitek o ugotavljanju dejstev brez trditvene podlage odgovorilo, da je sodišče prve stopnje svoje ugotovitve izčrpno obrazložilo;
- ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da ugovor zastaranja v zvezi s povečanim zahtevkom ni utemeljen;
- ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da od tržne cene gramoza ni treba odšteti stroškov izkopa.
spor o pristojnosti – sporazum o krajevni pristojnosti
S sporazumom o krajevni pristojnosti stranki ne utemeljita izključne krajevne pristojnosti. Sodišče pa se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP).
Možnost sporazumevanja o krajevni pristojnosti je prepuščena strankam, prav tako pa je v njihovi dispoziciji tudi procesno uveljavljanje sporazuma o pristojnosti. Če je Okrožno sodišče v Mariboru ob odločanju o ugovoru tožene stranke res spregledalo, da se je bila tožeča stranka v tožbi sklicevala na sporazum o krajevni pristojnosti, je ta mogla morebitni spregled uveljaviti s pritožbo zoper sklep o odstopu zadeve Okrožnemu sodišču v Celju.
pogodba v korist tretjega – nastanek obveznostnega razmerja
Naročilo družbe S. toženi stranki, da da sporno pošiljko kave na razpolago tožeči stranki, in sprejem tega naročila s strani tožene stranke, pomeni, da je bila med družbo S. in toženo stranko sklenjena pogodba v korist tretjega (149. člen ZOR). S to pogodbo se je tožena stranka kot promitent družbi S. kot promisarju zavezala, da bo izpolnila tožeči stranki kot beneficiarju. Zato ne drži revizijski očitek, da med pravdnima strankama ni moglo nastati nikakršno obveznostno razmerje, ker naj med njima ne bi bilo pogodbenega razmerja. S sklenitvijo pogodbe v korist tretjega se je namreč tožena stranka zavezala izpolniti tožeči stranki, slednja pa je pridobila lastno in neposredno pravico, da od tožene stranke terja izpolnitev prevzete obveznosti, to je izročitev sporne pošiljke kave.
Sodišče prve stopnje je s sklicevanjem na določbo prvega odstavka 238. člena ZIZ pravilno utemeljilo, da zapis pogodb, ki je vseboval dolžnost podati zemljiškoknjižno dovolilo, v sodbi, ki je izvršilni naslov, nadomešča razpolagalni pravni posel. Določba 112. člena OZ pogodbeniku priznava izpodbojno upravičenje, to pa se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča uveljavlja z oblikovalno tožbo oziroma s konstitutivnim zahtevkom. Toženec bi moral, če bi želel, da se pogodbi razvežeta na podlagi omenjene določbe, vložiti tožbo ter z njo zahtevati, naj se pogodbi razveljavita oziroma razvežeta, saj uveljavljanje razveze pogodbe z ugovorom ne zadošča.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – trditveno in dokazno breme – punctum – pravica do vračila premoženja v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost sta na revidentu.
Ker je v tej zadevi predmet spora oblika vračila podržavljenega premoženja, revident ga zahteva v naravi, višine v denarju priznane odškodnine pa ne izpodbija, to pa po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni pravica, izražena v denarni vrednosti, navedba punctuma v uvodu revizije ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker ni opredelil pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve, revident ni izkazal dovoljenosti revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Brez opredelitve pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve pa tudi ni mogoče preizkusiti zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj tako ni mogoča presoja primerljivosti med obravnavano zadevo in sodno prakso, od katere naj bi po revidentovih trditvah izpodbijana odločitev odstopala.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS4002086
ZOR člen 176, 177, 178, 178/4, 939, 939/1. ZMZPP člen 20, 30, 30/1. ASVG paragraf 23, 23/1, 332, 332/1. EFZG paragraf 10, 10/1. KHVG paragraf 26.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - regres zavarovalnice - povrnitev stroškov zdravljenja - zdravstveno zavarovanje - subrogacija - solidarna objektivna odgovornost obratovalcev - direktna tožba - spor z mednarodnim elementom - avtrijsko pravo
Pravnega položaja zavarovalnice, ki je izplačala odškodnino, do tistega, ki je za škodo odgovoren, ne urejajo določbe o nepogodbeni odškodninski odgovornosti pač pa (splošne, za posamezne vrste zavarovanja pa lahko tudi specialne) določbe o zavarovalni pogodbi, ki dajejo zavarovalnici pravico, da po izplačilu škode na podlagi premoženjskega zavarovanja vstopi v pravni položaj oškodovanca (svojega zavarovanca) na podlagi subrogacije (zakonite cesije). Subrogacijo zavarovalnice za povrnitev stroškov zdravstvenih in z njimi povezanih storitev, stroškov oskrbe z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki v primeru poškodbe, pa posebej ureja ZZVZZ. Zdravstvena zavarovalnica, ki je poškodovancem krila izdatke v zvezi z zdravljenjem, lahko glede teh izdatkov proti drugi zavarovalnici uveljavlja pravice, ki bi jih proti njej oziroma njenemu zavarovancu (imetniku oziroma vozniku drugega vozila) imeli poškodovanci. Četrti odstavek 178. člena ZOR določa, da za škodo, ki jo (pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila) pretrpijo drugi, odgovarjata imetnika motornih vozil solidarno. „Drugi“ v smislu navedene zakonske določbe so vsi, razen imetnikov (upravljalcev) v nesreči udeleženih premikajočih se motornih vozil, četudi so krivi samo nekateri.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - opustitev odgovora na relevantne pritožbene navedbe – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Pritožbeno sodišče se ni opredelilo do navedb pritožnice, ki opozarjajo na vidike dejanske in pravne narave, ki bi utegnili vplivati na pravilnost in zakonitost prvostopenjske sodbe. Tako ni odgovorilo na številne relevantne pritožbene navedbe. S takšnim postopanjem pritožbenega sodišča stranki ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njene pritožbe pred sodiščem.
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1b. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-3.
znamka – relativni razlog za zavrnitev znamke – podobnost znakov - celovita presoja podobnosti znamk – ugovor zoper zavrnitev registraciji znamke – dovoljenost revizije – obstoj zelo hudih posledic
Revizijske navedbe (izguba oziroma preprečitev povečanja ugleda, nezmožnost pridobitve novih potrošnikov in nemožnost prodaje znamke) predstavljajo zgolj abstraktno videnje revidentke, kakšne škodne posledice naj bi nastale zaradi zavrnitve registracije znaka. Le-te pa za utemeljitev zelo hudih posledic ne zadoščajo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – sedež pooblaščenca – stroški postopka
Navedbe predlagateljice, da sta obe pravdni stranki v stečaju ter da imata njuni pooblaščenki svoj sedež v Ljubljani, držijo. Vendar pa predlagateljica spregleda, da je v postopku med listinskimi dokazi med drugim predlagan vpogled v stečajni spis tožene stranke, ki se nahaja pri Okrožnem sodišču v Mariboru in zaslišanje prič, ki jih je treba vabiti na naslov v Mariboru. Poleg tega imajo pravdne stranke možnost pooblastiti za zastopanje odvetnika, ki ima svojo pisarno v kraju, kjer je sedež pristojnega sodišča, ter tako vplivati na višino stroškov postopka.
ugovor zoper sklep o izvršbi – opozorilo o neobstoju terjatve – rubež terjatve
Dolžnikovo opozorilo, da zarubljena terjatev ne obstaja, ni ugovor v smislu ZIZ, ker ne preprečuje izvršbe: zarubiti je mogoče tudi sporno in tudi neobstoječo terjatev. Ali takšna terjatev obstaja ali ne, se bo razčistilo šele v morebitnem postopku po 111. členu ZIZ ali v poznejši pravdi, v kateri bo skušal upnik zarubljeno terjatev izterjati od (domnevnega) dolžnikovega dolžnika.
obnova postopka – gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ker revident ni opredelil pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve, ni izkazal dovoljenosti revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Brez opredelitve pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve pa tudi ni mogoče preizkusiti zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje.
Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so pravni standard, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Da bi Vrhovno sodišče lahko presojalo, ali gre za zelo hude posledice, mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso navesti razloge, zaradi katerih izpodbijana odločitev zanj pomeni zelo hude posledice ter to tudi izkazati.