Tožnika sta med postopkom spremenila tožbo (namesto dajatvene sta vložila ugotovitveno tožbo), vrednosti tega zahtevka (ki je v reviziji sporen) pa nista opredelila. Sklicevanje v reviziji na vrednost spornega predmeta iz prvotne tožbe, ki ugotovitvenega zahtevka ni vsebovala, se pri tem ne more upoštevati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da ena od pravdnih strank opravlja sodniško funkcijo na stvarno in krajevno pristojnem sodišču nedvomno predstavlja „drugi tehten razlog“ iz 67. člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za postopanje in odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.
dovoljenost revizije – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – opredelitev vrednosti spornega predmeta – nediferencirana vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – zavrženje revizije
Tožnika vrednosti spora nista diferencirala, zato ni mogoče dognati, kakšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki odpade na vsakega od njiju. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 180, 180/2, 377. OT tarifna številka 18, 21.
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov zavrženje revizije – stroški zastopanja - vrednost storitve po Odvetniški tarifi – nediferencirana vrednost spornega predmeta
Ker glede na presojo revizijskega sodišča vrednost spornega predmeta izpodbijanih zahtevkov ni bila določena, je sodišče vrednost storitve za odmero odvetniške nagrade upoštevalo najnižjo vrednost po tarifni številki 18 oziroma 21 (150 točk) Odvetniške tarife.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367, 367/2, 377. URS člen 22.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku – pravica do enakega varstva pravic - dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločitve – zavrženje revizije
Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi zavzelo drugačno materialnopravno stališče kot sodišče prve stopnje, zaradi česar so bila za njegovo odločitev pravno pomembna drugačna dejstva, kot jih je v dokaznem postopku ugotavljalo sodišče prve stopnje. V posledici tega se je sodišče druge stopnje oprlo na tisti del cenitve, v katerem izvedenec ocenjuje vrednost razlaščenih zemljišč po cenah na dan cenitve 15. 5. 2009, ki pa v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil dokazno ocenjen, zoper njega pa je tožnik podal vrsto pripomb in predlagal postavitev novega izvedenca. Sodišče druge stopnje je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem ter poseglo v njegovo pravico do izjavljanja (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena URS).
Napačno je tožnikovo prepričanje, da gre za strokovno napako, saj pred posegom ni imel težav z odvajanjem, erekcijskih težav niti ni za blažitev bolečin jemal tako močnih zdravil. O strokovni napaki namreč ni mogoče sklepati zgolj na podlagi ugotovitev, da so bile po posegu prisotne določene težave oziroma bolečine.
Zdravnik je dolžan pacienta poučiti o vrsti in teži posega, kot tudi o možnih tveganjih in škodljivih posledicah zdravljenja oziroma opustitve le-tega. Glede obsega zdravniškega pojasnila pa je odločilno, da se pacienta pouči o bistvenih vprašanjih, ki mu omogočijo, da spozna pomen svoje privolitve, da ima dovolj podlage za odločitev za ali proti zdravljenju, da ga morebitne škodljive posledice ne bi presenetile, ker z njimi ni računal. Vendar odgovarja tudi v primeru kršitve pojasnilne dolžnosti zdravstvena ustanova le za uresničitev tistih tveganj, na katera bi pacienta morala opozoriti.
Okoliščine in dejstva o tem, da pacient nekega pojasnila ni dobil, so lahko pomembne le takrat, ko se uresniči s tem posegom povezan riziko. Kadar se skozi zdravljenje realizira riziko, ki z zdravljenjem ni povezan, lahko pacient s svojim zahtevkom uspe le, če dokaže dejstva, ki utemeljujejo sklep o tem, da je šlo za strokovno napako.
Ker namen pojasnilne dolžnosti zdravnika ni v opozarjanju na vse možne posledice, ki z izvedenim posegom niso v povezavi oziroma za predviden poseg niso posebej značilne (to bi bilo prestrogo tudi do zdravnika in nerealno za pričakovati), jih v tem primeru v zdravnikovo pojasnilo niti ni bilo treba vključiti.
povrnitev premoženjske škode – najemna pogodba – aktivna legitimacija – zamudna sodba – nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi – načelo kontradiktornosti – pravica do izjavljanja – zaslišanje strank kot dokazno sredstvo
Ker je bila stranka sporne najemne pogodbe gospodarska družba, ne pa tožnika, tožnika nista stvarno aktivno legitimirana v obravnavani odškodninski pravdi.
Ker je pooblastilo datirano z datumom, ko stranki še ni nastala pravica do vložitve revizije, in ker zaradi okoliščin primera tudi iz pripisa na pooblastilu, da velja za vložitev revizije zoper izpodbijano sodbo, ni mogoče sklepati, da je stranka pooblastilo podpisala, ko ji je že nastala pravica do vložitve revizije, obravnavano pooblastilo ni novo pooblastilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006185
ZKP člen 299, 329, 359, 359/1-1, 364, 364/7, 371, 371/1-8, 371/1-11, 424, 424/1. KZ člen 311, 311/3, 311/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – nedovoljeni dokazi - pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - kraj storitve kaznivega dejanja - spravljanje drugih čez mejo – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Kršitve enakopravnosti strank ni mogoče ocenjevati samo na podlagi dejstva, da je sodišče dokazne predloge obrambe zavrnilo, dokaznim predlogom nasprotne stranke pa ugodilo. To je lahko eden od pokazateljev, vendar pa je ključnega pomena ali so bili dokazni predlogi taki, da bi jih moralo sodišče, ob upoštevanju ustaljenih meril pri odločanju o tem vprašanju, izvesti.
Na kršitev zakona se v zahtevi za varstvo zakonitosti lahko sklicuje le tisti, ki meni, da so mu bile pred nižjimi sodišči pravice kršene, ne pa zanje tudi zagovorniki soobsojenih.
kulturnovarstveno soglasje – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pravica ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V odločbi o zavrnitvi zahteve za izdajo kulturnovarstvenega soglasja obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ne (iz)postavlja, temveč se zgolj sklicuje na določbo 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in navaja, da sodne prakse sodišča, ki bi obravnavala takšna pravna vprašanja, kot se pojavljajo v tem primeru ni, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja ter zato ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča revident s pavšalnimi in neizkazanimi trditvami, zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. Da je treba kulturni spomenik uporabljati in vsa (gradbena) dela na njem izvajati tako, da se ohranijo ključne značilnosti kulturnega spomenika, pa je splošno znano in je sklicevanje na zelo hude posledice, ki naj bi revidentu nastale zaradi kulturnovarstvenemu soglasju skladne rabe kulturnega spomenika brezpredmetno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006215
ZKP člen 371, 372, 372-3, 420, 420/2. KZ-1 člen 7, 54.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - res iudicata - nadaljevano kaznivo dejanje – zastaranje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izključitev naknadnega sojenja za kvantitativno večji del nadaljevanega kaznivega dejanja bi bila v nasprotju z namenom tega instituta.
dovoljenost revizije – vrednost glavnega zahtevka – zavrženje revizije
Vrednost glavnega zahtevka, ki je vsebovan v vtoževanem znesku, ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Zato revizija proti izpodbijani odločbi ni dovoljena.
Upoštevaje izid pritožbenega postopka, v katerem je tožeča stranka z izdajo sodbe sodišča druge stopnje že dosegla cilj, ki ga zasleduje z vloženim izrednim pravnim sredstvom, se izkaže, da tožeča stranka nima pravnega interesa za revizijo.
ZDDV-1 člen 67, 67/4. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1.
dovoljena revizija - vrednost spora – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – izdajatelju računa odvzeta identifikacijska številka za DDV – lojalna razlaga nacionalnega prava
Prvostopenjsko sodišče in upravna organa bi lahko in tudi morali v skladu z načelom lojalne razlage nacionalnih predpisov določbe 67. člena ZDDV-1, na katere so oprli svojo odločitev, razlagati v skladu s stališči SEU ter zaključiti, da za naknadno odmero vstopnega DDV (ki ga je zavezanec pri svojem davčnem obračunu odbil), ne zadostuje zgolj ugotovitev, da v trenutku izdaje računov izdajatelj računa ni imel več veljavne identifikacijske številke.
Ustava člen 27, 154. ZPP člen 14, 41, 41/2, 154, 154/1, 165, 165/1, 367, 367/2, 370, 370/3, 377, 378. ZOR člen 412, 412/1, 412/2. OZ člen 1060. ZKP člen 146, 147, 147/1, 161, 161/1. ZPol člen 56, 56/3, 63, 63/-1.
odgovornost - vložitev kazenske ovadbe – objava člankov – odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – vzročna zveza – neimenovanje na funkcijo - dovoljenost revizije
S pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero so bili podredni toženci oproščeni obtožb storitve kaznivih dejanj krive ovadbe, ni bilo rešeno predhodno vprašanje v tej zadevi. Ravnanje pri vlaganju kazenske ovadbe, ki lahko vzpostavi odškodninsko obveznost, ni protipravno le v primeru storitve kaznivega dejanja krive ovadbe, pač pa tudi v vseh drugih primerih, ko gre za (namerno) zlorabo tega instituta (prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 850/2008 z dne 26. 8. 2010) kot tudi v primerih, ko nasprotuje običajni metodi dela ter službenim pravilom in standardom, kot pravilno zaključuje prvostopenjsko sodišče. Zato je zmotno stališče pritožbenega sodišča, da je bilo o (proti)pravnosti ravnanj tožencev pri vložitvi kazenskih ovadb zoper tožnika že odločeno s pravnomočno oprostilno sodbo kazenskega sodišča.
Za odločitev o tožnikovem zahtevku za povrnitev škode, ki je posledica njegovega neimenovanja na funkcijo državnega sekretarja, je namreč ključno, da minister oziroma vlada prosto izbirajo kandidata za državnega sekretarja (prim. tedaj veljavni prvi odstavek 19. člena Zakona o vladi) in da bi zato lahko minister predlog za imenovanje tožnika za državnega sekretarja umaknil brez razloga. Tudi če bi bile ovadbe zoper tožnika zavržene že pred odločanjem ministra o kandidatu za to funkcijo (kot tudi če sploh ne bi bile vložene), to še ne bi zagotovilo tožniku imenovanja na želeno funkcijo. Zato po presoji revizijskega sodišča ni pravnorelevantne vzročne zveze med okoliščino, da v decembru 2000 o ovadbah zoper tožnika še ni bilo odločeno ter neimenovanjem tožnika na mesto državnega sekretarja.
ZUS-1 člen 2, 4, 17, 17/5. ZUP člen 2, 5. ZVis člen 24, 24/1-2.
imenovanje dekana – volilna opravila - začasna odredba – izpolnjenost procesnih predpostavk za tožbo – akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - status tožene stranke
Ker sodišče prve stopnje ni opravilo celovitega, zlasti pa ne pravilnega predhodnega preizkusa izpolnjenosti procesnih predpostavk za odločanje o začasni odredbi, je preuranjeno odločilo o začasni odredbi.
zahteva za razpis referenduma - začasna odredba – ureditev stanja glede na sporni akt - nepopravljiva škoda
Tožnica v tem upravnem sporu uveljavlja uresničitev pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma (prvi odstavek 47. člena ZLS) oziroma uresničitev zahteve za razpis referenduma (peti odstavek 47. člena ZLS). To pa je v upravnem sporu, kot je obravnavani, mogoče uveljaviti le z začasno prepovedjo objave splošnega akta, glede katerega se zahteva referendum. S pobudo oziroma zahtevo za razpis referenduma se namreč po zakonu lahko zahteva le izvedba referenduma, ne pa razveljavitev splošnega akta, glede katerega se referendum zahteva.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina - sprememba sodbe sodišča prve stopnje – trditvena podlaga tožbe – poziv na dopolnitev tožbe – materialno procesno vodstvo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s spremembo odločitve (tj. z opredelitvijo trditev o vzročni zvezi in o nedopustnem ravnanju za pomanjkljive in z zavrnitvijo zahtevka) storilo bistveno kršitev določb postopka: 1) ker tožnice v okviru materialnega procesnega vodstva ni pozvalo na dopolnitev tožbe oz. konkretizacijo trditvene podlage; 2) ker sodbe sodišča prve stopnje ni razveljavilo in zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bi le-to v okviru materialnega procesnega vodstva tožnico pozvalo na dopolnitev tožbe oziroma konkretizacijo trditvene podlage.