ZGD-1 člen 54, 54/1, 54/7. ZDS-1 člen 18. Slovenski računovodski standardi (2006) SRS standard 4, 4-1, 10, 10-1, 21, 21-9.
davek od dohodka pravnih oseb – dovoljena revizija zaradi vrednosti spora – odhodki v zvezi s stroški kooperanta - - pomanjkljiva listinska dokumentacija – dolgoročne rezervacije - davčno priznani odhodki – knjiženje zalog nedokončane proizvodnje – verodostojne listine – (ne)obrazloženost sodbe
Iz spornih računov in navzkrižne kontrole pri podizvajalcih obstoj poslovnih dogodkov in njihov obseg ni bil ugotovljen, zato odhodki pravilno niso bili priznani.
Ker ni bila izkazana verjetnost, da bodo revidentu v prihodnosti nastali stroški oziroma potreba po rezerviranju pokrivanja takih stroškov, take rezervacije davčni organ utemeljeno ni upošteval kot davčno priznane odhodke.
Atribut judikatne terjatve je, da ima upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti v izvršilnem postopku. Edini razlog, zaradi katerega se upnik odloči za sodno ugotavljanje terjatve, je praviloma njegovo prepričanje, da bo dolžnikovo izpolnitev obveznosti lahko realiziral v izvršilnem postopku. Zato je treba razumeti določbo prvega odstavka 336. člena OZ tako, da pri judikatnih terjatvah zastaranje začne teči prvi dan po izvršljivosti sodne odločbe (glede vseh terjatev, ki so zapadle do navedenega dne).
Jezikovna razlaga prvega odstavka 138. člena KZ-1 pokaže, da je kaznivo prikazovanje ali seznanjanje drugih s posnetkom, narejenim brez soglasja posnete osebe, posnetek pa predstavlja občuten poseg v zasebnost. Protipravnost je posebej navedena v opisu v zvezi z izvajanem slikovnega snemanja (neupravičenega) oziroma fotografiranjem (brez soglasja). Po jezikovni razlagi je jasno, da v takšno inkriminacijo ni zajeta situacija, v kateri gre za snemanje ali slikanje, ki sicer posega v zasebnost, a je storjeno s soglasjem. Argumentum a contrario to pomeni, da seznanjanje drugih s posnetkom, ki sicer občutno posega v zasebnost drugega, pa je bil napravljen s soglasjem slikane osebe, ni kaznivo po členu 138. KZ-1.
dovoljenost revizije – novo pooblastilo – izrecno pooblastilo za prenos pooblastila – zavrženje revizije
Tožničin brat kot tožničin pooblaščenec, ki ni odvetnik, bi potreboval novo in izrecno pooblastilo tožnice za prenos pooblastila za vložitev revizije na odvetniško družbo.
ZPP člen 44, 44/3, 196, 267, 367/2, 377. ZTLR člen 39, 39/1, 42, 42/1.
dovoljenost revizije – ugotovitev obstoja stvarne služnosti po več služečih zemljiščih – navadno sosporništvo na pasivni strani – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
V primeru navadnega sosporništva ali več zahtevkov z različno podlago nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta ne zadošča za dovoljenost revizije, saj se ne ve, v katerem delu in na katerega toženca se nanaša, tako da je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. To po ustaljeni sodni praksi pomeni, da si nobena stranka v tem postopku ni zagotovila dovoljenosti revizije.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – odškodninski spor – pravna podlaga tožbenega zahtevka - povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – denarna odškodnina - preklic izjav – zavrženje revizije
Zahtevki na preklic izjav (178. člen OZ) in plačilo denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti (179. člen OZ) imata različno pravno podlago, zato je treba presojati dovoljenost revizije po vrednosti vsakega od njiju.
predlog za dopustitev dopustitev revizije – nediferencirana vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov – navadno sosporništvo - nepopoln predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev dopustitev revizije
Že iz trditev tožnikov v predlogu za dopustitev revizije izhaja, da so v tožbi za vse zahtevke označili le eno vrednost spornega predmeta, kar za odločitev o dovoljenosti predloga za dopustitev revizije ne zadošča. Glede zahtevkov za ugotovitev lastninske pravice na posameznih delih v korist posameznih pravdnih strank, te niso enotni sosporniki, saj bi lahko bile odločitve o teh zahtevkih različne.
Tožnik je poleg zahtevka za vrnitev darila (pri katerem je navedel vrednost spornega predmeta) naknadno objektivno kumuliral še zahtevek za ugotovitev obsega skupnega premoženja, ki ima drugačno dejansko in pravno podlago kot prvi postavljeni zahtevek. Da bi si tožnik zagotovil pravico do revizije tudi glede naknadno postavljenega zahtevka, bi moral v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta določiti za vsak zahtevek posebej, kar pa glede naknadno kumuliranega zahtevka ni storil. Zato je sodišče revizijo glede naknadno kumuliranega zahtevka kot nedovoljeno zavrglo.
UPRAVNI SPOR - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA – JAVNI ZAVODI
VS1013930
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 3, 4, 33, 33/1, 33/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 2. ZRTVS-1 člen 1, 2, 26, 26/1, 26/7.
razrešitev člana nadzornega sveta RTV – odločba vlade - izpodbojna tožba - izpodbijani akt ni upravni akt – izvrševanje ustanoviteljski pravic
Ker odločba o razrešitvi člana nadzornega odbora javnega zavoda ni upravni akt in tudi ne drug pravnomočen akt iz 2. člena ZUS-1, je bila tožba pravilno zavržena na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Ob upoštevanju zlasti okoliščine, da se je pravdni postopek, kateremu tožnik očita prekomerno trajanje, pravnomočno zaključil šele 23. 1. 2008, revizijsko sodišče zaključuje, da je od začetka uporabe ZVPSBNO 1. 1. 2007 presoja dovoljenosti in utemeljenosti tožnikovega zahtevka v celoti - z materialnopravnega in s procesnopravnega vidika - podvržena določbam ZVPSBNO.
To stališče je ključno tudi za odločitev revizijskega sodišča. Vodi namreč k zaključku, da revizija ni dovoljena. Po sedmem odstavku 20. člena ZVPSBNO je v sporih za povrnitev škode po ZVPSBNO revizija izključena.
Ob upoštevanju navedenega in zlasti okoliščine, da se je kazenski postopek, kateremu tožnik očita prekomerno trajanje, pravnomočno zaključil šele 6. 12. 2007, revizijsko sodišče zaključuje, da je od začetka uporabe ZVPSBNO 1. 1. 2007 presoja dovoljenosti in utemeljenosti tožnikovega zahtevka v celoti - z materialnopravnega in s procesnopravnega vidika - podvržena določbam ZVPSBNO.
To stališče je ključno tudi za odločitev revizijskega sodišča. Vodi namreč k zaključku, da revizija ni dovoljena. Po sedmem odstavku 20. člena ZVPSBNO je v sporih za povrnitev škode po tem zakonu revizija izključena.
ZPP člen 377, 384, 384/1. ZVPSBNO člen 15, 15/1, 19, 19/1, 20, 20/7. URS člen 15, 15/4.
povrnitev nepremoženjske škode - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodnina - pravna podlaga – uporaba ZVPSBNO - dovoljenost revizije – zavrženje revizije
V tej zadevi je treba uporabiti materialnopravne določbe in procesnopravne določbe ZVPSBNO. Do drugačnega zaključka ne pripelje niti okoliščina, da je tožnica tožbo v tej zadevi vložila pred 1. 1. 2007. ZVPSBNO v prehodni določbi 28. člena določa le, da se začne uporabljati s 1. 1. 2007. Ob odsotnosti drugih prehodnih določb ZVPSBNO tako ne izključuje uporabe svojih procesnih določb niti v pravdnih postopkih, ki so bili začeti pred 1. 1. 2007, če stranke v njih uveljavljalo odškodninske zahtevke z materialnopravnim temeljem v njegovih določbah.
To stališče je ključno tudi za odločitev revizijskega sodišča. Vodi namreč k zaključku, da revizija ni dovoljena. Po sedmem odstavku 20. člena ZVPSBNO je v sporih za povrnitev škode po ZVPSBNO revizija izključena.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Spor o obliki vračanja premoženja v denacionalizacijskem postopku (revidentka izpodbija pravilnost ugotovitve obstoja ovir za vračilo premoženja v naravi, ne pa tudi višine odškodnine v obliki obveznic SOD), ni spor o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Z navedbo, da se v tej zadevi obravnavajo temeljni koncepti stvarnega in obligacijskega prava in da gre za materialnopravna vprašanja pravilne uporabe 16. in 32. člena ZDen, revidentka ni opredelila konkretnega materialnopravnega vprašanja, ki naj bi bilo v obravnavani zadevi pomembno za odločitev in v zvezi s katerim naj bi sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Takšnega pravnega vprašanja tudi ni izpostavila v nadaljevanju revizije, čeprav je to sicer napovedala v njenem uvodnem delu, v katerem utemeljuje obstoj pogojev za njeno dovoljenost. Ni pa naloga Vrhovnega sodišča, da med revizijskimi razlogi in navedbami išče in nato samo kot pomembno izpostavlja pravno vprašanje oziroma pravna vprašanja, ki naj bi utemeljevala dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje, da ima v denacionalizaciji konstitutivne učinke pridobitve lastninske pravice pravnomočna odločba o denacionalizaciji, vpis v zemljiško knjigo pa je le deklaratorne narave, in da je bila odločba o denacionalizaciji, ki je bila podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist revidentke v delu, ki se nanaša na obravnavano nepremičnino, odpravljena, gre tudi v konkretnem primeru za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica). Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa revidentka samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
kršitev kazenskega zakona – pogojna obsodba – preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti
V primeru neizpolnitve naloženih obveznosti sodišče nima možnosti iz četrtega odstavka 52. člena, ko gre za primere fakultativnega odločanja o preklicu pogojne obsodbe v zvezi z novo storjenim kaznivim dejanjem.
Vrednost spornega predmeta pa se določi po stanju ob vložitvi tožbe, zato je ta trenutek odločilen tudi za presojo, katere od zahtevanih periodičnih terjatev so bodoče. Ta pravila veljajo tudi za ugotavljanje dovoljenosti revizije, le da se upošteva vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (367. člen ZPP).
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 136. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – več sredstev izvršbe – krajevna pristojnost – ustalitev pristojnosti – sedež dolžnika
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva.
dovoljenost revizije – zelo hude posledice – davčna izvršba
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Zelo hude posledice so nedoločen pravni pojem, ki ga je treba presojati v vsakem primeru posebej. Revident mora obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZFO člen 22. ZFO-1 člen 36. ZSZ/84 člen 62. ZDavP-1 člen 32, 395, 396. ZDavP-2 člen 403, 404. ZUP člen 42, 43.
zavrženje tožbe – pravni interes – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – stranki davčnopravnega razmerja
Čeprav je na podlagi ZFO (oziroma ZFO-1) občina prejemnica NUSZ, pa ji to ne daje pravice do sodelovanja v postopku odmere oziroma vračila NUSZ kot stranki oziroma stanski udeleženki.