CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0015282
Sodni red člen 92. ZNP člen 37. URS člen 11, 22, 62. ZPP člen 112. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 3, 4, 5, 21, 22.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red RS - vročanje sodnih pisanj v prevodu - sodni red - nevednost vložnika - vložitev vloge pri nepristojnem sodišču - mednarodne pogodbe - pomanjkljivosti pri vročitvi sodbe - pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško - pravica do uporabe lastnega jezika
Postopek vročanja mora biti izpeljan v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tuje sodišče vročilo svoja, v hrvaščini sestavljena pisanja, preko Okrožnega sodišča v Mariboru, skupaj s prevodom pisanj v slovenski jezik. Če prevod ni priložen, se vročitev opravi le, če prejemnik pisanje prostovoljno sprejme.
finančni leasing – spor z mednarodnim elementom – uporaba slovenskega prava – uporaba tujega prava - avstrijsko pravo – sedež lasingodajalca
Stranski spora se v pogodbi nista izrecno sporazumeli o uporabi prava. Vendar pa posebni okoliščini obravnavanega primera (Splošni pogoji tožnice za odobritev financiranja najema avtomobilov, imenovani „Pogodba o najemu za Slovenijo“, in spolnitveni kraj) bolj kot na uporabo avstrijskega prava napotujeta na uporabo slovenskega prava.
Razmerje iz pogodbe o leasingu je sicer najtesneje povezano s pravom države, kjer je sedež leasingodajalca. Ta je namreč tisti, ki je dolžan opraviti karakteristično izpolnitev (prepustiti rabo določene stvari proti plačilu).
Na uporabo slovenskega prava kaže tudi okoliščina, da sta se stranki med postopkom ves čas (toženka še v reviziji) sklicevali na slovenske zakone.
gradbena pogodba – tipično izpolnitveno ravnanje – uporaba slovenskega prava – navezne okoliščine pravnega posla – pristop k dolgu
Tipično izpolnitveno ravnanje pri gradbeni pogodbi je zaveza izvajalca (gradnja) in ne naročnika (plačilo). Vendar je na podlagi 20. člena ZMZPP glede na vse okoliščine pravnega posla mogoče zaključiti, da je razmerje med pravdnima strankama najtesneje povezano s slovenskim pravom.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VS0015219
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok. ZNP člen 37. ZMZPP člen 111. ZPP člen 365, 365-2.
uporaba tujega prava - mednarodna ugrabitev otrok - nezakonito zadržanje otroka - vrnitev otroka
Za odločitev v obravnavanem primeru je edino pomembno, da so po upoštevnem britanskem pravu glede na otrokovo stalno bivališče starševske pravice poverjene materi, da je bil otrok zadržan na območju R Slovenije proti njeni volji in torej nezakonito ter da otrokovo takojšnjo vrnitev nalagajo v izpodbijanem sklepu citirane konvencijske določbe – ne da bi bil hkrati ugotovljen morebitni obstoj katerih od s Konvencijo predvidenih upoštevnih ovir zanjo. Izpodbijani sklep ima namreč provizorično naravo in je namenjen preprečevanju samovolje, izdan pa je bil v postopku, ki ni predviden za razreševanje vsebinskih vprašanj o pogojih za dodelitev otroka v vzgojo in varstvo.
uporaba tujega prava – avstrijsko pravo – kreditna pogodba – vrnitev kredita – plačilo v anuitetah – zamuda s plačilom - zastaranje
Če je bilo dogovorjeno odplačevanje kredita v obliki anuitet, pa vsaka posamezna anuiteta po paragrafu 1480 ABGB zastara v treh letih od njene zapadlosti. Pojem anuitete avstrijsko pravo pojmuje enako kot slovensko pravo; gre za obročna odplačila glavnice in obresti, ki so vnaprej določena in zneskovno enaka.
ZMZPP člen 4, 94. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. ZPP člen 353.
priznanje notarskega zapisa, sklenjenega v R Hrvaški – zasebna listina – učinek pravnomočnosti
Notarski zapis ni sodna odločba ali poravnava in ne odločba drugega organa. Čeprav ima učinek neposredne izvršljivosti, je še vedno zasebna listina in ne akt, izdan v postopku pred oblastnim organom države; res ima s sodno poravnavo nekatere skupne točke: oba potrjujeta obstoj terjatve, oba se izpodbijata zaradi napak volje, predmet notarskega zapisa je lahko le obveznost, glede katerih je dovoljena poravnava (primerjaj zadevi II Ips 479/2008 in II Ips 75/2006), vendar pa nima, kar je odločilno, učinka pravnomočnosti.
ZOR člen 21. ZMZPP člen 19, 29. URS člen 8. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 6.
mednarodna prodaja blaga - dunajska konvencija - konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga - izbira prava, ki naj se porabi - prodajna pogodba - stroški skladiščenja - pobot - neupravičena pridobitev
V predmetnem gospodarskem sporu so podane vse predpostavke za uporabo določb Dunajske konvencije, saj je imela tožeča stranka sedež v Republiki Avstriji, tožena stranka pa v Republiki Sloveniji. Stranki spora sta na naroku soglasno izbirali pravo Republike Slovenije, pri čemer pa nista izključili uporabe Dunajske konvencije.
Zato je izbrano pravo Republike Slovenije kot interno prodajno pravo (prvi in drugi odstavek 19. člena ZMZPP), relevantno za presojo tistih vprašanj, ki jih Dunajska konvencija ne ureja.
Za presojo ugovora tožene stranke o neplačilu terjatev po računih št. 98/40039 in 98/40043, zaradi previsokih in pavšalno določenih stroškov transporta in skladiščenja, je tako materialnopravno relevantna določba 9. člena Dunajske konvencije, po kateri stranki vežejo običaji, o katerih sta se zedinili, ter praksa, vzpostavljena med njima. Ta določba je v bistvenem enaka vsebini 21. člena ZOR. Zato za razrešitev predmetnega spora ni bistveno, da sta sodišči prve in druge stopnje zaključek o zavrnitvi tega ugovora utemeljili z nacionalnim pravom. Pomembno je, da napadeni sodbi nista napačni v svoji oceni o dogovorjenem načinu plačila stroškov transporta in skladiščenja ter da sta pravilno upoštevali običajno poslovno prakso, kot je bila vzpostavljena med strankama spora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0014931
ZOR člen 1040. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - hrvaški varčevalci – odgovornost slovenske banke za izplačilo depozitov v osnovni banki na Hrvaškem – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje brez glavne obravnave – dokazi - listine v tujem jeziku – kopije listin
Revizija se dopusti glede vprašanj:
„Ali je sodišče pravilno uporabilo določbe ZMZPP, ko je odločilo, da je pristojno slovensko sodišče in da se uporabi slovensko pravo?
Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je samo, brez glavne obravnave odpravilo bistveno kršitev prvostopenjskega sodišča, ki ni odgovorilo na vse ugovore glede pasivne legitimacije?
Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je odločitev oprlo na kopije hranilnih knjižic v hrvaškem jeziku?
Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je L. b. d. d. odgovorna za izplačilo denarnih depozitov in deviznih hranilnih vlog, sklenjenih pri L. b., Osnovni banki Z.?
Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da ni utemeljen ugovor toženke, da bi bilo treba pri odločitvi o utemeljenosti zahtevka za plačilo obresti uporabiti pravilo ne ultra alterum tantum?“
priznanje tuje sodne odločbe – vročitev odločbe – možnost sodelovanja v postopku – potrdilo o pravnomočnosti – dokazno breme
V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča je dokazno breme za ugotovitev dejstev, ki so ovira za priznanje, na strani nasprotne stranke, ki mora dokazati napako v uradnem zaznamku na tuji odločbi.
Ob preverjanju, ali so podane predpostavke za priznanje tuje sodne odločbe, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da ni izpolnjena že temeljna (pozitivna) predpostavka za priznanje iz prvega odstavka 95. člena ZMZPP, saj odločba ni opremljena s potrdilom o pravnomočnosti.
ZMZPP člen 111. Pogodba med SFRJ in Češkoslovaško socialistično republiko o urejanju pravnih razmerij v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah člen 51. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe – češka sodba – dvostranska pogodba - urejanje pravnih razmerij v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah – pogoji za priznanje veljavnosti in izvršljivosti – pravilno in pravočasno vabljenje stranke
Presoja pogojev veljavnosti in izvršljivosti po Pogodbi med SFRJ in Češkoslovaško socialistično republiko o urejanju pravnih razmerij v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah.
ZMZPP člen 100, 101, 101/1, 101/3, 111. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe – delibacijski postopek – bilateralna pogodba – javni red – vzajemnost
Spričo načela omejenega preizkusa tuje sodne odločbe v delibacijskem postopku se ni dopustno ukvarjati z vprašajem njene pravilnosti v dejanskem in/ali materialnopravnem pogledu. Zakaj naj bi bila odločitev o ugoditvi denarnemu zahtevku kot terjatvi, ki izvira iz četudi z napakami volje pogodbenih strank obremenjene in nikoli pozneje na pravno upošteven način izpodbite oziroma razveljavljene pogodbe, v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, pritožnik ne pojasni. Gre namreč za primerljivo situacijo, ki jo domači javni red izrecno dopušča, saj z enakim ugovorom nasprotni udeleženec tudi pred slovenskim sodiščem ne bi mogel uspeti – na primer v izvršilnem postopku na podlagi z enako „napako“ obremenjenega izvršilnega naslova, izdanega v postopku pred domačim sodiščem.
Obstoj vzajemnosti se ugotavlja po stanju ob odločanju o predlogu za priznanje tuje sodne odločbe (in ne po stanju ob njeni izdaji).
ZMZPP člen 19, 20, 29, 29/1. ODZ paragraf 938, 943. ZOR člen 73.
neupravičena pridobitev - obstoj podlage - darilna pogodba - darilna obljuba - oblika pogodbe - konvalidacija - uporaba slovenskega prava - pravilo o najtesnejši povezanosti
Tožnika sta z odločitvijo, da sta toženki imetnici bančnih računov v Avstriji, toženkama omogočili, da dvigneta denar takrat, ko bodo zapadli posamezni obroki kupnine. Šlo je torej za darilno pogodbo in tako dejansko izročitev, ki je bila glede na bančna pravila najbolj neposredna.
Pomanjkanje pisne oblike ne pomeni neveljavnosti darilne obljube, temveč le njeno neiztožljivost. Obljubljeno se torej lahko veljavno izpolni.
Opisane posebne okoliščine v tej zadevi izkazujejo najtesnejšo povezavo razmerja s slovenskim pravom.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014338
ZMZPP člen 3, 34, 41. ZUVza člen 4. ZD člen 6, 32. ZZZDR člen 12.
obstoj izvenzakonske skupnosti – predhodno vprašanje – pravo, ki ga je treba uporabiti – navezne okoliščine – samostojno navezovanje – dedna pravica tujih državljanov – vzajemnost - zahteva za varstvo zakonitosti
Glede vprašanja obstoja zunajzakonske skupnosti kot predhodnega vprašanja se z razliko od ostalih predhodnih vprašanj ne opravi samostojno navezovanje, ampak se vselej tudi za to vprašanje uporabi pravo, ki ga je treba uporabiti glede glavnega vprašanja. V primeru uveljavljanja dedne pravice tujca se tako presoja predhodno vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti po pravu, po katerem se odloča o dedni pravici tujca.
priznanje tuje arbitražne odločbe – arbitražni sporazum – predložitev izvirnika pogodbe o arbitraži - zavrnitev predloga za priznanje tuje arbitražne odločbe
Pritožbeno sodišče glede na določbo petega odstavka 461. člena ZPP ugotavlja, da tožba, v kateri tožeča stranka navaja pogodbo o arbitraži, in odgovor na tožbo, v kateri tožena stranka tega ne izpodbija, res predstavljata pisno pogodbo o arbitraži. Vendar to ne pomeni, da predlagatelju izvirne pogodbe o arbitraži ali njenega overjenega prepisa ni treba predložiti, ampak mu omogoča, da kot pisno pogodbo o arbitraži lahko predloži tožbo, v kateri je navajal omenjeno pogodbo, in odgovor na tožbo, in sicer v izvirniku ali njunem overjenem prepisu.
POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS4001785
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 26, 47, 48, 75. ZUKZ člen 81. ZMZPP člen 89.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna prodaja blaga - neizpolnitev pogodbe - plačilo razlike v ceni - kritni kup blaga - dunajska konvencija
Z Dunajsko konvencijo je za tožbeni zahtevek za plačilo razlike v ceni pri kritnem kupu izrecno predpisano, da je utemeljen samo, če je pogodba razvezana, do česar pa lahko pride le z določno izjavo ene stranke in obvestitvijo druge stranke o njej.
URS člen 158. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-6.
priznanje tuje sodne odločbe – hrvaška sodba – ne bis in idem
Poseg v načelo ne bis in idem, je načeloma lahko v nasprotju z ustavo zaprošene države pogodbenice. Vendar je treba upoštevati pri priznanju sodne odločbe, da mednarodna pogodba ne uvaja sistema meritornega preizkusa sodne odločbe sodišča druge države pogodbenice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS4001779
ZISDU člen 112, 112/3. ZTVP člen 147, 147/1, 151, 152, 169, 170, 175, 175/1, 175/2.
vrednost spornega predmeta - vzročna zveza - izločitev sodnika - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odškodnina - gospodarski spor - odškodninski spor z mednarodnim elementom - upravljanje investicijskih skladov - vzajemni skladi - nadzor nad upravljanjem investicijskih skladov - določitev največjega obsega vrednost sredstev vzajemnih skladov - neustavnost ukrepa zaradi njegove časovne neomejenosti - izbira ukrepa - retroaktivnost ukrepa - obstoj vzročne zveze kot dejansko vprašanje - sodelovanje sodnikov na sodniški šoli
Agencija je lahko namesto Sklepa, s katerim bi v celoti ali delno začasno prekinila poslovanje investicijskih skladov, sprejela tudi blažji ukrep in poslovanje investicijskih skladov samo omejila. Agencija je lahko sporni Sklep sprejela v primeru obstoja posebnih okoliščin, ki jih je predvideval zakon, to je okoliščin, ki so se nanašale na neko konkretno stanje na trgu vrednostnih papirjev. Ob obstoju takšnih okoliščin pa Agencija zaradi delovanja v javnem interesu ni bila samo upravičena, ampak tudi dolžna ukrepati zaradi zaščite investitorjev in razvoja trga vrednostnih papirjev.
Pri izdaji spornega sklepa ni šlo za urejanje razmer na trgu vrednostnih papirjev za nazaj, temveč v skladu z zakonskim pooblastilom iz tretjega odstavka 112. člena ZISDU za uresničitev zakonitega cilja, konkretno za odpravo nastalih motenj v transakcijah z vrednostnimi papirji. Prva tako ni šlo za kaznovanje družbe za upravljanje investicijskih skladov ali celo vlagateljev, temveč za intervencijo Agencije na trgu vrednostnih papirjev.
Vtoževana škoda je bila posledica protipravnega ravnanja družbe za upravljanje investicijskih skladov, zaradi katerega je izgubila dovoljenje za upravljanje investicijskih skladov, in napačne ekonomske odločitve tožnic, ne pa časovno neomejene veljavnosti spornega sklepa. Vprašanje vzročne zveze (med protipravnim ravnanjem in vtoževano škodo) pa je dejansko vprašanje, kar pomeni, da ni predmet revizijskega preizkusa. Ugotavljanje elementov, ki sestavljajo pravno relevantno vzročno zvezo, je namreč ugotavljanje pravno relevantnega dejanskega stanja (pravno relevantnih dejstev).
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1-2a. ZMZPP člen 95, 103, 103/2, 111. ZPP člen 365, 365/2. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - zahteva za razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe po pravnomočnosti sklepa o priznanju
Glede na to, da je bilo o priznanju tuje sodbe že pozitivno odločeno v pravnomočno končanem postopku, so v tem postopku za razglasitev njene izvršljivosti brez slehernega pomena ugovorne in pritožbene navedbe nasprotne udeleženke o izvoru terjatve predlagatelja, glede na katerega naj ne bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo Uredbe Sveta št. 44/2001 spričo ovire iz določbe njenega člena 1, točke 2/a.