Nobena država ne priznava vseh tujih sodnih odločb, pač pa države za priznanje določajo omejitve glede na različne kriterije, kot so vrsta pravnega razmerja, ki je neposreden predmet odločbe, vrsta postopka in vrsta sodne odločbe. Glede na prvonavedeni kriterij (vrsto pravnega razmerja) priznanje omejujejo na tuje sodne odločbe, s katerimi so urejena civilna razmerja. Pojem civilnopravnih razmerij za potrebe njihove uporabe določajo mednarodne konvencije in interni predpisi držav; uporabiti je treba predpis države priznanja: tuja sodna odločba se namreč s priznanjem inkorporira v pravni red države priznanja, zato mora presoja, ali gre za civilnopravno razmerje, temeljiti na njenem pravu.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017622
ZMZPP člen 111. ZPP člen 343, 343/1, 365, 365-1. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 40, 40/1, 44. ZNP člen 31, 31/3, 37.
priznanje tuje sodne odločbe - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Pritožba je bila vložena prepozno, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena ZPP, 111. členom ZMZPP, 37. členom ZNP in prvim odstavkom 40. člena Uredbe sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah).
ZArbit člen 42, 42/2. Konvencija o priznanju in izvršitvi tujih arbitražnih odločb. Evropska konvencija o mednarodni trgovinski arbitraži.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - razveljavitev arbitražne odločbe - zavrnitev predloga za priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe
Priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe se zavrne na zahtevo stranke, zoper katero je bila izdana odločba, če ta predloži dokaz, da arbitražna odločba še ni postala obvezna za stranke ali da jo je pristojna oblast v državi, v kateri je bila izdana ali na podlagi zakona katere je bila izdana, odpravila ali zadržala njeno izvršitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0017575
ZMZPP člen 79, 79/1, 79/3. ZD člen 177, 177/1, 177/2, 177/4.
določitev krajevne pristojnosti po Vrhovnem sodišču - zapuščinski postopek - krajevna pristojnost - mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - kraj zapuščine
Ker v tej fazi postopka glede na določbi prvega in drugega odstavka 79. člena ZMZPP ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča, je Vrhovno sodišče odločilo, da je za zapuščinsko obravnavo krajevno pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0017486
ZMZPP člen 50, 50/1, 73, 73/2, 75, 96, 96/1, 96/2, 97, 97/1, 100, 101, 101/3, 108, 108/1, 109, 109/3, 111. ZIZ člen 13, 13/1. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - določitev stikov z otrokom - preživnina - odločba švicarskega sodišča - načelo kontradiktornosti - pravica do sodelovanja v postopku - vročitev - izključna pristojnost slovenskega sodišča - navezne okoliščine - vzajemnost -
Nasprotni udeleženec zgolj z navedbami, da sporne tuje sodne odločbe ni prejel, še ni izkazal okoliščin v smislu prvega in drugega odstavka 96. člena ZMZPP, saj iz potrdila glede sodnih odločb in sodnih poravnav, ki ga je izdalo kantonsko sodišče Schaffhausen v Švici dne 6. 6. 2013, izhaja, da je bilo pisanje o začetku postopka nasprotnemu udeležencu vročeno 15. 9. 2009.
URS člen 25. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21. ZMZPP člen 111. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška odločba - pravna pomoč med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo - - pravica do pravnega sredstva - procesni javni red - pravica do sodelovanja v postopku
Pravica do pravnega sredstva je res zagotovljena v 25. členu URS in kršitev te pravice bi lahko predstavljala utemeljen ugovor v okviru procesnega javnega reda. Ta pravica spada v sklop pravice do sodelovanja v postopku, stranka se pa lahko sodelovanju v postopku odpove. Za odpoved je treba šteti tudi neizčrpanje pravnih sredstev v državi izvora, ki bi kršitev te pravice lahko (učinkovito) odpravila in ki jih je imela stranka v konkretnem primeru dejansko na voljo. Sodišče prve stopnje ima prav, ko poudarja, da je nasprotni udeleženec tisti, ki bi moral utemeljiti, zakaj te kršitve ni mogel uveljavljati v državi izvora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0017391
ZMZPP člen 79, 79/1, 79/3. ZD člen 177, 177/1, 177/2, 177/4.
določitev krajevne pristojnosti po Vrhovnem sodišču - zapuščinski postopek - obstoj zapuščine v RS
Ker v tej fazi postopka glede na določbi prvega in drugega odstavka 79. člena ZMZPP ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča, je Vrhovno sodišče odločilo, da je za zapuščinsko obravnavo krajevno pristojno Okrajno sodišče na Jesenicah.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002655
ZMZPP člen 109. Uredba Sveta (ES) št. 44/2011 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj II) člen 34, 34-1, 34-2, 38. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 17 . V 17. členu Uredbe 805/2004 jCodice di procedura civile (CPC) člen 633, 638, 645. ZPP člen 339, 339/2-8.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - javni red - plačilni nalog - pravno sredstvo - pouk o načinu vložitve pravnega sredstva - pravica do izjave v postopku - evropski izvršilni naslov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Ureditev, po kateri dolžnika tuje države, zoper katerega je vložen predlog za izdajo plačilnega naloga, ni treba (ustrezno) poučiti o načinu vložitve pravnega sredstva, pri čemer se nepravilno vloženo pravno sredstvo sploh ne upošteva, je v nasprotju s slovenskim javnim redom, saj tožencu (dolžniku) ne daje dovolj možnosti, da bi zahtevku lahko ugovarjal. Pravica do izjave je nedvomno temeljna pravica, ki jo je tožencu v sodnem postopku treba zagotoviti in je povzdignjena na ustavno raven večine držav članic Evropske unije ter tako pomeni del mednarodnega javnega reda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0017238
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče - uporaba tujega prava - avstrijsko pravo - lex loci actus - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZMZPP člen 101, 101/3.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba srbskega sodišča identiteta stranke v postopku - obstoj vzajemnosti
Zavezanec v postopku priznanja tuje sodne odločbe je lahko samo oseba, zoper katero je tekel postopek, v katerem je bila izdana sodna odločba, katere priznanje se zahteva.
TRANSPORTNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016912
Konvencija o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz (Montrealska konvencija) člen 19, 22, 22/2, 22/5. ZOSRL člen 208. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter Uredbe (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage člen 1, 3.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - mednarodni letalski prevoz - pogodba o letalskem prevozu - prevoz potnika in prtljage - odgovornost letalskega prevoznika - objektivna odgovornost - profesionalna skrbnost - zamuda s prevozom prtljage - huda malomarnost - prtljažni listek - razlaga Montrealske konvencije - trditveno in dokazno breme - dejansko stanje - negativna dejstva
Pri odgovoru na vprašanje, kdo nosi trditveno in dokazno breme po petem odstavku 22. člena Montrealske konvencije je glede na jezikovno nedoločno besedilo „se dokaže“ treba izhajati iz namena konvencijske ureditve. Po prepričanju Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme na oškodovancu.
priznanje tuje sodne odločbe – sodba sodišča Bosne in Hercegovine - ugotovitev očetovstva - preživljanje otrok - preživnina - določitev preživnine v odstotku plače - javni red - možnost sodelovanja stranke v postopku - dokazno breme
Določitev preživnine v odstotkih od plače preživninskega zavezanca ni v nasprotju z javnim redom v RS v smislu določbe 100. člena ZMZPP.
Nasprotni udeleženec zgolj z navedbami, da sporne tuje sodne odločbe ni prejel ter da se ne spomni, da bi osebno prejel tožbo ali kakršnokoli vabilo na obravnavo v postopku in da je podal odgovor na tožbo, še ni izkazal okoliščin v smislu prvega in drugega odstavka 96. člen ZMZPP, ki bi pomenile oviro za priznanje tuje sodne odločbe.
ZNP člen 37. ZMZPP člen 111. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
izvršljivost tuje sodne odločbe - nizozemska sodba - spustitev v postopek
V konkretnem primeru se je toženec s sodbo z dne 23. 12. 2010 seznanil in zoper njo vložil pritožbo, s čimer je izkazana možnost toženca, da je lahko zamudno sodbo izpodbijal in navajal, da mu sodba ni bila vročena oz. mu ni bila omogočena učinkovita obramba njegovih pravic.
ZMZPP člen 98, 98/1-3. ZPP člen 378, 385, 385/2, 385/3, 391, 391/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - priznanje tuje sodne odločbe - izraelska sodba - pristojnost tujega sodišča - navezne okoliščine - prekomerna pristojnost - vročitev tožbe v državi tujega sodišča
Odločitev izraelskega sodišča, da ni forum non conveniens se opira na ugotovljene okoliščine, ki vsebinsko lahko predstavljajo navezne okoliščine pristojnosti sodišča. Že okoliščina, da je imel tožnik ob vložitvi tožbe stalno prebivališče v Izraelu, glede na naravo spora in zatrjevane škodne posledice, lahko predstavlja samostojno navezno okoliščino pristojnosti sodišča. Zato ni mogoče trditi, da pristojnost izraelskega sodišča temelji izključno na osebni vročitvi tožbe tožencu.
priznanje tuje sodne odločbe – odločba srbskega sodišča - javni red - načelo enakega varstva pravic - dokazno breme - aktivnost stranke v postopku pred tujim sodiščem - vzajemnost
Javni red Republike Slovenije se nanaša tako na določbe materialnega kot procesnega prava (na presojo, ali je bil postopek v tuji državi v skladu s standardi poštenega sojenja, ki veljajo v naši državi). Tako se nanaša tudi na pravico iz 22. člena URS do enakega varstva pravic, ki pomeni procesno jamstvo. Relevantna je enotnost sodne prakse, ki predpostavlja, da morajo sodišča v enakih zadevah enako uporabiti pravo. Vendar pa kršitev procesnega prava v državi izvora načeloma ne predstavlja ovire za priznanje tuje sodne odločbe, če stranki nista izčrpali pravnih sredstev, ki sta jih imeli na voljo za odpravo kršitev. Tudi domače odločbe navkljub procesnim pomanjkljivostim postanejo pravnomočne, če stranke ne vložijo pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo. Naloga strank je, da si z aktivno udeležbo v postopku prizadevajo za to, da se napakam sodišča v postopku izogne.
Ni odločilno samo to, kako je pravico do enakega varstva pravic razumelo srbsko sodišče, temveč tudi to, kakšne so bile dejanske možnosti nasprotne udeleženke za učinkovito uveljavitev pravice do enake uporabe procesnega prava, s tem, da je bilo breme, da navede dejstva in predloži dokaze o neenakem odločanju beograjskega sodišča v različnih postopkih v enakih zadevah na strani nasprotne udeleženke.
Sklenitev Sporazuma strank o izvršitvi odločbe srbskega sodišča predstavlja okoliščino, ki je nastala po pravnomočnosti sodbe, katere priznanje se predlaga v tem postopku. Zato na postopek priznanja tuje sodne odločbe nima vpliva.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ARBITRAŽNO PRAVO
VS4002432
ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 384, 384/1. Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen (Dunajska konvencija) 8, 8/1, 8/2, 92.
načelo kontradiktornosti - splošni poslovni pogoji - vključitev splošnih poslovnih pogojev v pogodbo – dogovor o arbitraži – pristojnost – Dunajska konvencija
V tej zadevi je bilo sporno, ali sta se pravdni stranki dogovorili za uporabo Splošnih pogojev Orgalime S 2000, ki za razrešitev spora določajo pristojnost arbitraže, ter, ali je arbitražna klavzula Splošnih pogojev Orgalime S 2000 veljavna.
Subjektivne razlage po prvem odstavku 8. člena Konvencije združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajske konvencije) med drugim ni mogoče uporabiti, če stranke v postopku niso podale trditev o namenu strank ali če bi jim bilo dokazovanje namena težavno oziroma bi bilo neuspešno.
Določba 8. člena Dunajske konvencije se uporablja za razlago izjav strank, ki se nanašajo na vprašanja, ki jih ureja Dunajska konvencija. V spornem obdobju se je štelo, da Kraljevina Švedska, zaradi pridržka na podlagi 92. člena Dunajske konvencije ni pogodbenica Dunajske konvencije glede snovi, ki jo ureja njen II. del Sklenitev pogodbe).
URS člen 3a, 3a/3. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 34, 35, 38, 38/1, 45, 45/1. ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37. ZMZPP člen 111.
Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da se za razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe ne zahteva njena pravnomočnost v državi izvora.
Nasprotovanje javnemu redu je podano le, če bi bil rezultat priznanja kratko malo nevzdržen. Zgolj preprosto nasprotovanje nacionalnim predpisom ne zadošča za to, da bi bila odločba sodišča države članice v nasprotju z javnim redom države, v kateri se predlaga razglasitev izvršljivosti.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba hrvaškega sodišča - pravni red Republike Slovenije - prepoved retroaktivnosti - avtentična razlaga zakona
Pritožnica trdi, da odločba nasprotuje pravnemu redu, ker je sodišče kršilo prepoved retroaktivnosti. Navedeno ne drži. Avtentična razlaga hrvaškega zakona o zamudnih obrestih (Zakon o zateznim kamatama) ne pomeni spremembe zakona, kot trdi nasprotna udeleženka. Ne drži namreč, da je avtentična razlaga povzročila povsem drugačno uporabo zakona, ker naj bi bila sodna praksa enotna. S tem, ko se je hrvaški parlament odločil za drugo razlago, zakona ni spremenil, temveč je le eno izmed možnih razlag določil kot obvezno.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002321
ZMZPP člen 58, 62. ZS člen 103. ZPP člen 29. ZIL-1 člen 6, 71, 75, 75/1, 111 - 116, 119 - 121.
pristojnost slovenskega sodišča – mednarodna pristojnost – blagovna znamka - imetništvo znamke – spor o imetništvu znamke – mednarodna znamka – prijava znamke
Spori v zvezi s prijavo in veljavnostjo izumov in znakov razlikovanja so spori, o katerih odloča sodišče splošne pristojnosti, to je Okrožno sodišče v Ljubljani, na podlagi vloženih tožb na ugotovitev ničnosti patenta, modela in
znamke, na izpodbijanje pravice do patenta oziroma modela in znamke, na izbris znamke, na razveljavitev znamke zaradi neuporabe ter upravni spori v zvezi s prijavo in veljavnostjo patentov, modelov in znamk, o katerih odloča Upravno sodišče RS.
Določbo 62. člena ZMZPP je treba v delu, ki se nanaša na pogoj, da je prijava vložena v RS, razlagati na način, da je slovensko sodišče izključno pristojno za sojenje v zadevi, če je bila prijava za pridobitev pravice industrijske lastnine vložena v RS oziroma tudi, če se po mednarodni pogodbi šteje, da je bila pravica registrirana v RS.
Za znamke velja, da je šele njihova uporaba (in ne zgolj njihov zatrjevani obstoj oziroma veljavnost na določenem teritoriju) v gospodarskem prometu tista okoliščina, ki ustvarja
sklop premoženjskih pravic, ki izvirajo iz njih. Z
ato ni b
istveno, ali so znamke vpisane v slovenski register znamk ampak, ali so se znamke v RS uporabljale v gospodarskem prometu.
Ker gre v primeru določbe 103. člena ZS za določbo organizacijske narave, je to določbo mogoče uporabiti le v primerih, ko je za odločanje o sporu primarno podana pristojnost slovenskega sodišča.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča – odškodninski spor - kraj nastanka škode – navezne okoliščine
Dejstvo, da tožnik trpi nepremoženjsko in premoženjsko škodo na ozemlju Republike Slovenije, ne zadošča za sklepanje o pristojnosti slovenskega sodišča. Kraj nastanka škode v smislu prvega odstavka 55. člena ZMZPP pomeni kraj, kjer je prišlo do škodnega delovanja na telo oškodovanca (tožnika) in ne kraj, kjer nastaja kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira.