ZMZPP člen 95, 95/1, 95/2, 96, 98, 98/1, 110, 111. ZNP člen 37. Konvencija Združenih narodov o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini (1956) člen 1.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba srbskega sodišča - izterjava preživninske terjatve - pravni interes - ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve - uveljavljanje ugovora v izvršilnem postopku - pravnomočnost tuje sodne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti - oblika potrdila - pristojnost tujega sodišča - možnost sodelovanja stranke v postopku - dokazno breme - prevod tuje sodne odločbe - zastopanje po pooblaščencu
Postopek priznanja tuje sodne odločbe je od izvršilnega postopka ločen postopek in vodi do nastanka izvršilnega naslova, na podlagi katerega je mogoče zahtevati izvršbo. Ugovori, ki se nanašajo na dopustnost izvršbe, pa v postopek nastanka izvršilnega naslova ne sodijo.
Dejstvo, da je predlagateljica predložila prevod etujih sodnih odločb do obrazložitve, ne pomeni, da je njen predlog nepopoln. Že sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je predlagateljica zahtevek za izterjavo neplačane preživnine vložila na podlagi Konvencije OZN z dne 30. 6. 1956, ki predlagateljem ne nalaga obveznosti predložitve celotnega prevoda tujih sodnih odločb, in da takšen zaključek izhaja tudi iz spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8, 8/3, 25, 25/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 22, 22/1, 69, 69/3, 300, 300/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
pristojnost slovenskega sodišča - dogovor o pristojnosti - ugovor pristojnosti - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje o odločilnih dejstvih - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe
Dogovor o pristojnosti, ki sta ga sklenili pravdni stranki, se nanaša le na spore, ki izvirajo iz obeh sklenjenih pogodb (tretji odstavek 69. člena ZPP). V ta sklop sodi tudi spor glede povrnitve škode, ki temelji na kršitvi pogodb (poslovna odškodninska odgovornost), medtem ko se na neposlovno odškodninsko odgovornost prorogacija pristojnosti ne razteza.
Pri presoji okoliščin, od katerih je odvisna pristojnost slovenskega sodišča, je kontradiktornost in pravica strank do izjave zožena. Tožeča stranka je dolžna te okoliščine utemeljiti že v tožbi, tožena stranka mora pristojnosti ugovarjati najkasneje v odgovoru na tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00006599
ZIZ člen 10, 15. ZNP člen 34. ZPP člen 367b, 367b/6. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 19.
predlog za dopustitev revizije - mednarodna ugrabitev otrok - vrnitev otroka - izročitev otroka - dovoljenost revizije - smiselna uporaba določb o izvršbi v postopku zavarovanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V RS nimamo posebnega zakona, ki bi podrobneje urejal postopek za izvrševanje določb MKCVMUO o protipravnem odvzemu otrok. V obravnavanem primeru je sodišče s smiselno uporabo določb ZMZPP postopalo po pravilih ZNP. Vrhovno sodišče pa je v zadevi II Ips 457/2001, v kateri je tudi odločalo o dovoljenosti revizije, odločilo, da je treba postopati po določbah ZIZ. Obrazložilo je, da gre v postopku odločanja o vrnitvi otroka po MKCVMUO za začasno ureditev, ki naj le zavaruje nemoteno izvedbo postopka, v katerem bo odločeno tudi o pravicah in obveznostih staršev do otroka. Tako je ocenilo, da je sklep o vrnitvi otroka po vsebini najbližji začasni odredbi, zanje pa veljajo postopkovna pravila ZIZ, ZPP pa le, če v ZIZ ni specialnih določb (15. člen ZIZ).
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 38, 40, 53. ZPP člen 365, 365/1. ZNP člen 37. ZMZPP člen 111.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - italijanska sodna odločba - odločba pritožbenega sodišča - izvršilni naslov - opredeljenost (vsebina) izvršilnega naslova - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Če iz pritožbene sodne odločbe, ki je po pravu države izvora formalno izvršljiva, sama izvršljiva vsebina ni natančno razvidna, jo je pa mogoče (s pomočjo sodne odločbe sodišča prve stopnje) ugotoviti, je sodišče države, v kateri se zahteva razglasitev izvršljivosti, dolžno pozvati predlagatelja, da dopolni svoje navedbe in predloži dokaze (sodno odločbo sodišča prve stopnje) v smeri konkretizacije pritožbene sodne odločbe, torej v smeri natančne opredelitve obveznosti, ki jo mora dolžnik izpolniti v korist upnika.
ZMZPP člen 4, 96, 109, 111. ZNP člen 37. ZPP člen 352, 366. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 129.
priznanje tuje sodne odločbe - dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško - hrvaško pravo - prisilna poravnava - sklep o odobritvi prisilne poravnave - možnost sodelovanja stranke v postopku - pravni interes za priznanje tuje sodne odločbe
Priznanje pravnega učinka tuje sodne odločbe predpostavlja, da gre za odločbe, ki so izdane zoper določeno osebo, ki ji je zato treba dati možnost, da sodeluje v postopku priznanja (96. člen ZMZPP). Zoper določeno osebo je odločba izdana tedaj, če ji nalaga kakšno obveznost. Sklep Trgovskega sodišča v Osijeku ne nalaga nobenih obveznosti (in niti ne podeljuje nobenih pravic) nasprotnima udeležencema, saj v postopku prisilne poravnave sploh nista sodelovala.
ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8, 354. ZMZPP člen 96, 96/1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2010) člen 17, 17/1.
priznanje tuje sodne odločbe - pravica do sodelovanja v postopku - načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznih predlogov - pomanjkanje razlogov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - overitev sodne odločbe - pogodba o pravni pomoči med Slovenijo in Bosno in Hercegovino
Sodišče vsakega dokaznega predloga ni dolžno izvesti, svojo odločitev pa mora obrazložiti. Že zato, da se predlagatelj z razlogi za zavrnitev seznani in jim lahko nasprotuje s pravnimi sredstvi.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 45, 55.
priznanje tuje sodne odločbe - priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - javni red - pridržek javnega reda - pravica do sodelovanja v postopku - vročitev sodbe - fikcija vročitve - klavzula pravnomočnosti - ugovor krajevne pristojnosti - obstoj izključne krajevne pristojnosti - spor iz pogodbenega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava
Nasprotna udeleženka zgolj z navedbami, da sporne tuje sodne odločbe ni prejela, ni izkazala okoliščin v smislu 2. točke 34. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001, saj iz overjenega prevoda tuje sodne odločbe očitno izhaja, da je bila nasprotna udeleženka o postopku obveščena in da je imela v njem možnost sodelovati. Iz 2. točke 34. člena Uredbe je mogoče sklepati, da morebitna opustitev vročitve sodbe ne more biti razlog za nepriznanje sodne odločbe. Če bi bila s tujo sodbo nasprotna udeleženka morebiti seznanjena šele v postopku njenega priznanja, pa bi morala dokazati vsaj to, da je pred tujim sodiščem ugovarjala navedeno napako (da je na primer zahtevala vročitev sodbe ali dokaz o njeni vročitvi). Na tuji sodbi se nahaja klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti, navedeno pa pomeni, da slovenski organ izhaja iz domneve, da je bila sodba nasprotnemu udeležencu vročena, četudi s fikcijo. Če temu ni bilo tako, mora nasprotni udeleženec doseči razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti pri sodišču, kjer je tekel postopek.
Tuje sodne odločbe v postopku priznanja ni dovoljeno preverjati glede vsebine.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00004314
ZFPPIPP člen 122, 122/4, 459, 463, 463/1, 468, 468/3. ZMZPP člen 109, 109/3, 111. ZIZ člen 42. ZPP člen 354. ZNP člen 37.
priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti - varstvo upnikov - ugovor zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe - objava sklepa o priznanju tujega postopka o insolventnosti - sprememba ali odprava posledic priznanja tujega postopka o insolventnosti - rok za vložitev predloga - zavrženje predloga - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določba 468. člena ZFPPIPP pooblašča sodišče, ki odloča o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti, da sme pri določitvi pravnih posledic, ki jih določi po 465. ali 467. členu, le-te ustrezno omejiti in s tem zavarovati interese upnikov in drugih oseb, vključno z dolžnikom, za katere pravne posledice učinkujejo. Sodišče lahko tako ravna po uradni dolžnosti ali na predlog tujega upravitelja ali osebe, za katero učinkujejo pravne posledice. Nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno opozarja, da zakon roka, po katerem lahko sodišče v takšnem primeru postopa, ne določa. Navedeno tudi pomeni, da ni mogoče z rokom omejiti predloga, ki ga lahko zainteresirana oseba poda sodišču, da bi postopalo po določbi 468. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP v prvem odstavku 463. člena določa, da se mora sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti objaviti na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti. Določba predstavlja v razmerju do splošnih procesnih pravil o vročanju sodnih odločb posebno ureditev. Namen pravila o javnem objavljanju na spletnem portalu je, da se lahko vnaprej nedoločno zainteresiranih število oseb seznani s postopkom oziroma procesnimi dejanji, opravljenimi v njem, in jim zagotovi sodelovanje v postopku, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji.
Uredba Komisije (EU) št. 44/2011 z dne 20. januarja 2011 o določitvi izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke člen 34, 34-1, 35. ZPP člen 399, 399/2-8.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - procesni javni red - izvirnik sodbe - meje preizkusa - ugovor zastaranja
Postopek razglasitve izvršljivosti tuje sodne odločbe (eksekvature) je v prvi fazi izključno formalen, obstoj vsebinskih razlogov iz 34. in 35. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. december 2000 (v nadaljevanju Uredba Bruselj I) je pridržan za drugo fazo, ko sodišče odloča o morebitnem ugovoru nasprotnega udeleženca. Iz tako zasnovanega postopka jasno sledi, da sodišče preizkuša obstoj razlogov iz 34. in 35. člena Uredbe Bruselj I izključno v mejah ugovornih razlogov. Ti morajo biti zato določni, konkretni in jasni. Ta zahteva velja tembolj, ko gre za pritožbeni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00001491
ZMZPP člen 103, 103/2. ZPP člen 7, 108, 108/1. ZIZ člen 13, 55, 55/1-8.
priznanje tuje sodne odločbe - izvršljivost tuje sodne odločbe - pravni interes - izvršilni naslov - kršitev razpravnega načela - ugovor zoper sklep o izvršbi - poprava predloga - nasprotovanje pravnemu redu RS - zakonske zamudne obresti - pravilo ne ultra alterum tantum
V postopku priznanja tuje sodne odločbe dolžnik ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na nedopustnost izvršbe, prav zato pa dolžnik ni prekludiran z uveljavljanjem teh ugovorov v kasnejšem izvršilnem postopku. Postopek priznanja tuje sodne odločbe je od izvršilnega postopka ločen postopek. Vodi do nastanka izvršilnega naslova, na podlagi katerega je mogoče zahtevati izvršbo. Ugovori, ki se nanašajo na dopustnost izvršbe, pa v postopek nastanka ivzršilnega naslova ne sodijo.
Način določitve preživnine v odstotkih od plače preživninskega zavezanca in z omejitvijo minimalne preživnine na podlagi tujega predpisa, s katerim je določen znesek zajamčene preživnine za otroka, ni v takem nasprotju z našo zakonsko ureditvijo (določbami ZZZDR) in ne kaže na take razlike, da bi ne bili izpolnjeni pogoji za priznanje ukrajinske sodbe. Tudi v Republiki Sloveniji je eno temeljnih pravnih načel varstvo otrok, zato zgolj drugačen način določanja preživnine (katere višina se nadalje ugotavlja v okviru izvršilnega postopka) ne posega niti v temeljne principe slovenskega pravnega reda niti načelno zakonsko ureditev v zvezi s tematiko določanja preživnin za otroke niti ne kaže na bistveno razliko med zakonodajama obeh držav.
V sporu, ki ga je vodila nasprotna udeleženka kot tožnica, pri čemer je hrvaško sodišče odločilo tudi o njeni pritožbi in jo zavrnilo, je takšna odločitev skladna z ustavo in pravnim redom Republike Slovenije.
Pritožbeni očitki ne ponudijo argumentov, ki bi za odločitev o preživnini odrezali pristojnost sodišču v BIH. Celo nasprotno, pritožnik se sklicuje na drugo odločbo sodišča v Bihaču, ki ni predmet postopka in v kateri naj bi mu bilo naloženo plačevanje preživnine v nižjem znesku. Vprašanje dejanskega plačila preživnine je okoliščina, ki jo bo pritožnik lahko uveljavil v morebitnem kasnejšem izvršilnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0018689
ZPP člen 4, 4/1, 29, 236a, 236a/2, 236a/6, 339, 339/1, 339/2-8. ZMZPP člen 48, 48/1, 64, 67, 67/2. ZZZDR člen 59, 59/2.
dokazovanje - priče - pisna izjava priče - zavrnitev dokaznega predloga - načelo neposrednosti - pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče pravdnih strank - kraj, kjer leži pretežni del nepremičnin - premoženjska razmerja med razvezanimi zakonci - skupno premoženje - povrnitev vlaganj - posebno premoženje - vlaganja v posebno premoženje zakonca - subrogacija - tožbeni zahtevek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kljub določbi šestega odstavka 236.a člena, po katerem mora sodišče zaslišati priče, ki so pravilno podale pisne izjave, če stranka to predlaga, namreč lahko sodišče vendarle tudi argumentirano zavrne takšen dokazni predlog.
V konkretnem primeru gre namreč za zahtevek stvarnopravne narave - predmet tožbe so vlaganja (denarni in fizični prispevki v času trajanja zakonske oz. izvenzakonske skupnosti) iz skupnega premoženja zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev (pravdnih strank) v posebno premoženje enega od partnerjev - toženke. Kljub temu pa ne pride v poštev 64. člen ZMZPP, po katerem je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah, če je nepremičnina na ozemlju Republike Slovenije (po nasprotnem razlogovanju - torej ne tudi v primerih, če je nepremičnina oziroma kakšna nepremičnina na ozemlju druge države). Konkretni spor namreč evidentno ni spor o kakšni stvarni pravici na nepremičnini. Prav tako pa ni mogoče uporabiti cit. določbe drugega odstavka 67. člena ZMZPP, saj je predmet te pravde denarni zahtevek iz naslova realne subrogacije (dejansko gre za civilno delitev skupnega premoženja) zaradi že prodanega premoženja (v tem delu prodane nepremičnine v Republiki Hrvaški) uperjen zoper toženko, ki živi v Sloveniji, torej osredotočen na njena tukajšnja denarna sredstva (genus). Torej sploh ne gre za problematiko nahajanja dela spornega premoženja v tujini in tako ne za spor z mednarodnim elementom.
sukcesija - pogodba o bančnem depozitu - devizne hranilne vloge - hrvaški varčevalci - podružnice LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ - spremenjene okoliščine - odgovornost matične družbe - pristojnosti slovenskega sodišča - uporaba slovenskega prava
Toženkina odgovornost za izpolnitev pogodbe o bančnem depozitu ni nasledstveno vprašanje, pač pa civilnopravno razmerje, ki je urejeno v materialnem pravu. Po njem toženka odgovarja za obveznosti iz pogodbe, sklenjene z njeno podružnico.
URS člen 22. ZPP člen 5, 12, 285. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - javni red - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - pravica do udeležbe v postopku - načelu pomoči prava neuki stranki - obojestransko zaslišanje strank - prestajanja zaporne kazni
Pritožnik je v izvornem postopku v pritožbi trdil, da na glavno obravnavo ni mogel priti, ker je bil v zaporu. Trdil je še, da uprava zaporov brez sodne odredbe zapornikov ne pripelje na sodišče. Pritožbeno sodišče je te navedbe ignoriralo. S takšno kršitvijo omenjena sodba nasprotuje 22. členu Ustave.
ZMZPP člen 96, 96/1, 96/2, 111. ZNP člen 37. ZPP člen 365, 365-2.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba srbskega sodišča - vročitev sodnih pisanj - pravica do sodelovanja v postopku
V skaldu s sodno prakso Vrhovnega sodišča je dokazno breme za ugotovitev dejstev, ki so ovira za priznanje, na strani nasprotne stranke, ki mora dokazati napako v tuji odločbi. Izvedenca grafološke stroke, ki bi po trditvah nasprotnega udeleženca lahko ugotovil, da se podpisi na vročilnicah o prejemu sodnih pisanj v postopku pred srbskim sodiščem razlikujejo od njegovega, ki zato v skladu s tako razporeditvijo dokaznega bremena moral predlagati sam.
Predlagateljica je zahtevala priznanje tujega izvršilnega naslova, stroški za ta postopek pa so specialno urejeni v tarifni številki 27 Odvetniške tarife. Tarifna številka 23 se uporablja le za postopke, ki niso posebej urejeni v Odvetniški tarifi, zato je v tem primeru ni mogoče uporabiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0018611
ZPP člen 106, 106/1, 106/2, 108, 108/6, 335, 336, 343, 343/3. ZNP člen 37. ZMZPP člen 109, 109/3, 111.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - ugovor - nepopolna vloga - obvezne sestavine pritožbe - priloge - listine - število predloženih vlog ali prilog - poziv za predložitev - umik priloge k vlogi - zavrženje vloge - razlaga zakona - prekomeren poseg
PO stališču pritožbenega sodišča ustavno skladna razlaga narekuje takšno razlago določbe šestega odstavka 108. člena ZPP, da se priloga, ki tudi po pozivu sodišča ni priložena v zadostnem številu izvodov, šteje za umaknjeno, medtem ko sodišče vloge, h kateri je ta priloga priložena, zgolj zaradi pomanjkljivosti (tj. nezadostnega števila izvodov priloge) ne zavrže.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS2002994
Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Uredba Rim II) člen 4, 4-1, 5, 5-1, 5-1/1.
dopuščena revizija - spor z mednarodnim elementom - uporaba prava - kolizijske norme - navezne okoliščine - nepogodbene obveznosti - povrnitev škode - odškodnina - izdelek z napako - trženje izdelka - Uredba Rim II - zamudna sodba
5. člen Uredbe Rim II je lex specialis v primerjavi z njenim 4. členom, saj določa uporabo prava za nepogodbene obveznosti, nastale zaradi škode, ki so jo povzročili izdelki z napako, medtem ko se 4. člen Uredbe Rim II na splošno nanaša na nepogodbene obveznosti, nastale iz škodnega ravnanja.
V obravnavanem primeru je treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali se je izdelek tržil v Republiki Sloveniji, kjer ima tožeča stranka kot oškodovanka običajno prebivališče (točka a) prvega odstavka 1. točke 5. člena Uredbe Rim II). Če je odgovor na to vprašanje negativen, pa je treba presoditi, ali so podane druge navezne okoliščine iz 5. člena Uredbe Rim II.
Ker na podlagi tožbenih navedb ni mogoče ugotoviti, kje se je izdelek tržil oziroma tesne vezi s pravom katere od držav, 5. člen Uredbe Rim II ne pride v poštev. Za odločanje v konkretnem primeru pride namreč v poštev splošna določba 4. člena Uredbe Rim II, saj so v tožbi navedena vsa dejstva, ki omogočajo njeno uporabo.