ZMZPP člen 101, 101/3, 111. ZNP-1 člen 42. Konvencija Združenih narodov o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini (1956) člen 2, 6, 6/1.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - odločba srbskega sodišča - pooblaščenec - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije - izterjava preživnine - vzajemnost
Pooblastilo je zapisano nekoliko nerodno, kljub temu pa ni nejasno. Vrhovno sodišče pritrjuje argumentaciji sodišča prve stopnje, ki je pooblastilo razlagalo tudi v luči 3. in 6. člena Konvencije. Po tretjem odstavku 3. člena Konvencije morajo biti zahtevku priloženi vsi ustrezni dokumenti in tudi pooblastilo za sprejemni organ, da stori vse potrebno v imenu preživninskega upravičenca. In ravno - storiti vse potrebno - iz vsebine pooblastila tudi izhaja. Zato je pravilen zaključek, da pooblastilo Skladu zajema tudi pooblastilo za vodenje postopka priznanja veljavnosti in izvršljivosti tuje sodne odločbe.
Domneva vzajemnosti pomeni, da je pogoj za ugotavljanje vzajemnosti najprej trditev katerega od udeležencev, da vzajemnost ne obstaja, ter nadalje, da leži breme dokazovanja neobstoja vzajemnosti na tistem, ki navedeno zatrjuje. Tisti, ki nasprotuje priznanju, mora torej trditi in dokazati, da v državi izvora odločbe zavračajo priznanje slovenskih odločb oziroma da glede na njihova pravila o priznanju tujih sodnih odločb ni mogoče pričakovati, da bi jih priznali. Tem zahtevam nasprotni udeleženec v ugovoru z golim zatrjevanjem neobstoja vzajemnosti ni zadostil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00033950
ZIZ člen 42b, 42b/3. ZPP člen 285. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45/1, 45/1-a, 45/1-b.
predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - nemška sodna odločba - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - pridržek javnega reda - načelo kontradiktornosti - praksa SEU - materialno procesno vodstvo - izčrpanje pravnih sredstev
Za konkretno presojo je bistveno, da predlagatelj v postopku pred sodiščem prve stopnje ni trdil, da po seznanitvi s sporno sodno odločbo ni imel možnosti, da jo izpodbija v državi izvora. Ker je bilo trditveno in dokazno breme za ugotavljanje dejstev, ki so ovira za priznanje tuje sodne odločbe, na predlagatelju, bi ta moral izkazati, da zatrjevane kršitve načela kontradiktornosti ni imel možnosti uveljavljati s pravnim sredstvom v državi izvora. Tudi ESČP je v sodbi Avotiņš proti Latviji pojasnilo, da zahteva za izčrpanje pravnih sredstev, ki se nanaša na Uredbo Bruselj I, z vidika garancij iz prvega odstavka 6. člena EKČP ni problematična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00032833
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45/1-a, 45/1-b. ZPP člen 285, 339, 339/1, 339/2-8. ZNP člen 37.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - nemška sodna odločba - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - odklonilni razlog - javni red - nepravdni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno pravo - načelo kontradiktornosti - vročitev odločbe - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - zavrnitev priznanja in izvršitve
1. V izjemo pod točko (a) prvega odstavka 45. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah se uvrščajo tako nasprotovanja materialnemu kot procesnemu javnemu redu, izjema pod točko (b) pa obravnava poseben vidik pridržka javnega reda, pri čemer pa bo uporaba določila o nasprotovanju javnemu redu iz točke (a) izključena, kadar bo podan dejanski stan specialnih določil, ki ga urejajo nadaljnje točke prvega odstavka 45. člena Uredbe. Pri zatrjevani kršitvi načela kontradiktornosti v začetnem stadiju postopka bo sodišče presojalo obstoj izjeme po (b) točki, če pa bo uveljavljana kršitev te pravice v poznejši fazi postopka, je mogoča presoja, ali je s tem prišlo do kršitve javnega reda v zaprošeni državi.
2. Ureditev priznavanja in izvrševanja temelji na medsebojnem zaupanju v ustreznost sodnega varstva znotraj Unije. To zaupanje med drugim zahteva, da so sodne odločbe, izdane v državi članici ipso iure priznane v drugi državi članici. V tem sistemu je treba razloge za zavrnitev priznanja razlagati ozko, ker pomenijo oviro za izpeljavo enega od temeljnih ciljev Uredbe, določilo o javnem redu pa se uporablja samo izjemoma. Pridržek javnega reda je treba razlagati restriktivno in ga uporabiti kot ultima ratio. Predlagatelj torej neutemeljeno trdi, da lahko kršitev načela kontradiktornosti v začetni fazi, katerega pogoje za odklonitev priznanja ureja Uredba v (b) točki prvega odstavka 45. člena, zaradi neizpolnjevanja vseh tam predpisanih pogojev uveljavlja kot odklonitveni razlog po (a) točki istega določila.
Nosilna teza pritožbe nasprotne udeleženke je, da med državama Slovenijo in Črno Goro ni bila sklenjena nobena bilateralna pogodba o priznavanju in izvršitvi sodnih odločb. To pa še ni razlog za zavrnitev predloga za priznanje sklepa sodišča Črne Gore v konkretnem primeru. Pomembno je, ali pravila o priznanju tujih sodnih odločb Republike Črne Gore omogočajo priznanje sodnih odločb Republike Slovenije. Kdor nasprotuje priznanju, mora trditi in dokazati, da v državi izvora odločbe zavračajo priznanje slovenskih odločb oziroma da glede na njihova pravila ni mogoče pričakovati, da bi jih priznali.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00029593
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/2, 75. ZIZ člen 55.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - avstrijska sodna odločba - preživninska obveznost - ugovor zastaranja - izvršilni postopek - nedopustnost izvršbe - opozicijski ugovor - res iudicata
V postopku priznanja tuje sodne odločbe se sodišče omeji (le) na preizkus, ali so predložene zahtevane listine in ali niso podane procesne ovire za priznanje. Vsebinska (materialnopravna) pravilnost tuje sodne odločbe se ne preizkuša, z izjemo vprašanja, ali sodba nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije. V postopku priznanja tuje sodne odločbe nasprotni udeleženec ne more uspešno uveljavljati niti t. i. opozicijskih ugovorov, ki se nanašajo na nedopustnost izvršbe. Te ugovore namreč dolžnik uveljavlja v izvršilnem postopku, od katerega je postopek priznanja veljavnosti in izvršljivosti tuje sodne odločbe ločen.
ZMZPP člen 111. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34-1, 36, 45, 45/1, 45/2.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - pridržek javnega reda - materialno pravo - dejansko stanje - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Zmotna uporaba nacionalnega prava ali prava EU (ali drugega mednarodnega prava) ne predstavlja dopustnega razloga za zavrnitev priznanja in izvršljivosti, saj je reševanje materialnopravnih vprašanj predvideno v okviru sistema pravnih sredstev v državi izvora, kar šteje kot zadostno pravno varstvo.
Enako velja za pritožnikove argumente (dejanske narave). Uredba Bruselj I izrecno prepoveduje ponovno preverjanja ugotovljenega dejanskega stanja v postopku priznanja in izvršitve. Nasprotni udeleženec zato ne more doseči ponovne obravnave teh istih vprašanj v postopku priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe v okviru (oziroma pod krinko) pridržka javnega reda.
ZDDPO-2 člen 16, 32, 32/1. Konvencija o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij člen 6, 7. ZUS-1 člen 47, 47/1. BATIDO člen 9, 9/2, 26.
dvojno obdavčenje - konvencija o izogibanju dvojnem obdavčevanju - transferne cene - povezane osebe - postopek skupnega dogovora - razmerje med sodnim postopkom in postopkom skupnega dogovora - prekinitev sodnega postopka - predhodno vprašanje v upravnem sporu - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - uporaba mednarodne pogodbe - ugoditev reviziji
Ker je cilj postopka skupnega dogovarjanja na podlagi KIDO ter Arbitražne konvencije razrešitev pravnega vprašanja, ki nedvomno vpliva na vprašanje obdavčenja v posamezni zadevi, o kateri se odloča v upravnem sporu, to dogovarjanje pa je prepuščeno pristojnim organom ter postopkom skladno z določili navedenih ratificiranih mednarodnih pogodb, gre po presoji Vrhovnega sodišča za predhodno vprašanje v smislu prvega dostavka 47. člena ZUS-1. Upoštevaje nacionalno ureditev in hkrati namen mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, bi moralo sodišče prve stopnje, v skladu z eno od možnih razlag določb mednarodnih pogodb, prekiniti sodni postopek do zaključka postopka sporazumevanja pred pristojnim organom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00065807
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 34, 34-1, 37, 37/1, 38, 38/1, 45, 45/1, 46, 46/1.
postopek za priznanje tuje sodne odločbe - sodba italijanskega sodišča - razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - izvršljivost odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora - pravnomočnost tuje sodne odločbe - javni red - nasprotovanje javnemu redu - prekinitev postopka razglasitve izvršljivosti - prekinitev postopka za razglasitev izvršljivosti odločbe zaradi vložitve pritožbe - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče je že v več odločbah sprejelo stališče, da se za razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe ne zahteva njena pravnomočnost v državi izvora. Stališče temelji na zasnovi Bruseljske uredbe, ki po eni strani kot pogoj za priznanje in za razglasitev izvršljivosti tuje odločbe predpisuje le njeno izvršljivost v državi članici, v kateri je bila izdana; po drugi strani pa skozi določbe o prekinitvi postopka omogoča upoštevanje možnosti spremembe tuje sodne odločbe s pravnimi sredstvi v državi izvora.
Zgolj preprosto nasprotovanje nacionalnim predpisom ne zadošča za to, da bi bila odločba sodišča države članice v nasprotju z javnim redom države, v kateri se predlaga razglasitev izvršljivosti. Nasprotne pritožbene navedbe, tudi tiste, s katerimi nasprotna udeleženka zatrjuje, da je italijanska ureditev v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, ker vloženo pravno sredstvo v Italiji nima suspenzivnega učinka in s katerimi uveljavlja, da so tuje sodne odločbe glede trenutka nastopa izvršljivosti privilegirane v razmerju z domačimi, po navedenem niso utemeljene. Tudi dejstvo, da imajo načeloma v Republiki Sloveniji v civilnih in gospodarskih sporih pravna sredstva suspenzivni učinek, na odločitev ne vpliva.
Vložitev pravnega sredstva v drugi državi pomeni predpostavko za dopustnost prekinitve postopka, ne pomeni pa že zadostnega razloga za prekinitev postopka priznanja tuje sodne odločbe. Zgolj dejstvo, da naj pravna sredstva v Italiji ne bi bila suspenzivna, samo po sebi ne utemeljuje predloga za prekinitev postopka.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 23. ZPP člen 13, 13/2, 319, 319/1.
priznanje tuje sodne odločbe - dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško - hrvaška sodna odločba - predhodno vprašanje - rešitev predhodnega vprašanja - učinki pravnomočnosti - rei vindicatio - obstoj lastninske pravice na nepremičnini - izročitev stvari v posest - uporabnina - pravni interes za priznanje tuje sodne odločbe - zavrnitev priznanja
Ker je bilo vprašanje lastništva pred hrvaškim sodiščem rešeno le kot predhodno vprašanje, saj odločitev o lastninski pravici ni vsebovana v izreku odločbe, se nanjo učinek pravnomočnosti ne nanaša. Tako ima tamkajšnja presoja, da je predlagatelj lastnik nepremičnine, učinek le za konkretni hrvaški spor. Ker s hrvaško sodbo predhodno vprašanje lastništva nepremičnine ni bilo pravnomočno rešeno, predlagatelj ni izkazal potrebe po priznanju njenih pravnih učinkov v Republiki Sloveniji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00020952
ZNP člen 7. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 38, 43, 45, 45/1, 45/1-a, 45/1-b, 51.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - spustitev v postopek - evropski plačilni nalog - ugovor zoper evropski plačilni nalog - vročitev tožbe - vročitev zamudne sodbe - pravilnost vročitve - pravica do obrambe - praksa SEU - pridržek javnega reda - predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - pisnost postopka - zahteva za izvedbo naroka
V primeru, ko je bila tožba pravilno vročena, se ne presoja več, ali je bila tožencu pravilno vročena tudi zamudna sodba. Izjema po b) točki se namreč ne more uporabiti, ker je bila tožencu vročena tožba v postopku. Šele če ta predpostavka ne bi bila izpolnjena, bi bila potrebna nadaljnja presoja, ali je bila predlagatelju zamudna sodba (ustrezno) vročena in mu je to omogočalo, da bi že v državi izvora uveljavljal pravna sredstva.
Odločitev o tem, ali bo sodišče v postopku odločanja o ugovoru izvedlo narok, bo odvisna od tega, ali bo odločitev o zavrnitvi priznanja odvisna od spornih dejstev ali izključno od presoje pravnih vprašanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00018366
ZPP člen 29. ZMZPP člen 58, 58/1, 58/2, 63.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - prebivališče strank v postopku - prebivališče strank v tujini - rubež na premičnino - zavrženje predloga za izvršbo
Presoja pristojnosti slovenskega sodišča za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00016878
ZMZPP člen 23. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 124, 126, 132, 361, 371, 376. Zakon o vlasništvu i drugim stvarnim pravima (Zakon o lastninski in drugih stvarnih pravicah, Hrvaška, 1996) člen 356, 356/2, 358a.
Z dnem razveze prodajne pogodbe je tožnica pridobila zahtevek za vračilo plačane kupnine in povračilo škode zaradi razveze pogodbe. Šele z razdrtjem pogodbe 23. 1. 2013 je torej začel teči zastaralni rok. To pomeni, da terjatev na vrnitev kupnine in plačilo odškodnine do vložitve tožbe 7. 2. 2013 še ni zastarala.
ZMZPP člen 95, 96, 96/1, 96/2, 100, 110. ZPP člen 103, 224. Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 10.
Vročanje sodnih pisanj med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo, se je v obdobju, ko so bile sporne vročitve opravljene (v letih 2010 in 2011) izvajalo skladno s Haaško konvencijo. Ta v 10. členu določa, da je v državah, ki temu ne nasprotujejo, vročanje mogoče (tudi) neposredno preko pošte.
Pravilnosti izdanega potrdila o pravnomočnosti v postopku priznavanja tuje sodne odločbe ni mogoče preverjati. To se presoja po pravu države, v kateri je bilo izdano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00014468
ZPP člen 437. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2, 2a, 39, 45, 45/1a, 51, 51/1, 53. ZIZ člen 55.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - pojem sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - plačilni nalog - praksa SEU - začasno izvršljiv plačilni nalog - javni red - prekinitev postopka
Sodna odločba je vsaka odločba, ki jo izda sodni organ (sem ne sodijo le odločbe, ki pomenijo konec postopka ali njegovega dela, ampak tudi odločbe, ki odrejajo začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja). Uredba Bruselj I bis v točki a) 2. člena to izrecno tudi določa.
Prekinitev postopka je izjema od načela izvršljivosti sodbe, izvršljive v državi članici izvora, zato zahteva restriktivno razlago. Namenjena je uravnoteženju dolžnikovega položaja z možnostjo, da se ta izjemoma, kadar je to nujno potrebno, s prekinitvijo posebej varuje. Cilj tega ukrepa je namreč v tem, da se stranko, zoper katero se zahteva izvršitev, obvaruje pred škodo, ki presega nevšečnosti, ki redno spremljajo izvršbo. Pavšalen očitek pritožnika, da bi sodišče postopek moralo prekiniti, ne zadošča.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1-1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/3.
pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna prodajna pogodba - distribucijska pogodba - navezne okoliščine - kraj izpolnitve - prevozna pogodba - klavzule INCOTERMS - klavzula Franko tovarna - Ex works (EXW) - zavrženje tožbe
Posebna pristojnost po kraju izpolnitve pogodbene obveznosti je določena v 1. točko prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012. V zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji je oseba v drugi državi članici lahko tožena pred sodiščem v kraju izpolnitve obveznosti. Kraj izpolnitve obveznosti je v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno.
Iz prodajne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, jasno izhaja, da je dogovorjena Incoterms klavzula EXW.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 43, 43/1, 45, 45/1, 45/1-b, 46, 47, 47/2. ZMZPP člen 111.
izvršitev tuje sodne odločbe - zavrnitev izvršitve - odločba estonskega sodišča - pravica do obrambe - začetek postopka za izpodbijanje sodne odločbe - izpodbijanje odločbe v državi članici izvora - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis)
Z določbo (b) točke prvega odstavka 45. člena Uredbe št. 1215/2012 je evropski zakonodajalec želel zaščititi pravico do obrambe; ta pa je še posebej spoštovana, kadar je tožena stranka dejansko začela postopek za izpodbijanje zamudne sodbe, v katerem ji je bilo omogočeno uveljavljati, da ji pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje ni bilo vročeno pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo. V slednjem primeru zato ni mogoče zavrniti izvršitve sodne odločbe.
ZPP člen 135, 175. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7.
vročanje sodnih pisanj - pravna pomoč med državami članicami EU - imuniteta - vročanje po diplomatski poti - odklonitev pomoči - pridržek javnega reda - dokončna odločitev Vrhovnega sodišča RS
ZPP ne prepoveduje vročanja sodnih pisanj osebam, ki uživajo imuniteto, marveč določa le to, da jim je pisanja treba vročiti po diplomatski poti. Če je torej Okrožno sodišče ugotovilo, da je naslovnik takšna oseba, potem mora pač ubrati tak način vročanja (po notranjem pravu), ne pa odkloniti mednarodne pomoči.
ZFPPIPP člen 46, 446, 446/2-1, 452, 459, 462, 462/1-2. ZMZPP člen 111.
priznanje tujega postopka izredne uprave (kot tujega postopka zaradi insolventnosti) - materialna konsolidacija - načelo enakega obravnavanja upnikov - javni red - pridržek javnega reda
Priznanje tujih sodnih odločb ne pomeni zgolj priznanja obstoja tuje sodne odločbe, pač pa tudi (in predvsem) priznanje pravnih učinkov tujih sodnih odločb na območju Republike Slovenije. V konkretnem primeru gre za priznanje pravnih učinkov tujega postopka izredne uprave (ne pa še morebitnega sklepa o potrditvi poravnave, sklenjene v postopku izredne uprave), torej pravnih posledic, ki se nanašajo na začetek tujega postopka izredne uprave kot tujega postopka zaradi insolventnosti. Vendar pa je izjemoma mogoče ob odločanju o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti presojati tudi pravne posledice v zvezi z zaključkom tega postopka, v zadevnem primeru okoliščine v zvezi z vsebino poravnave. Če (zaradi procesnih ali vsebinskih razlogov) ob odločanju o predlogu za priznanje tujega postopka ni videti pravno utemeljenih možnosti za priznanje poravnave, preko katere naj bi se v postopku izredne uprave poplačali upniki, oziroma za uspešen zaključek postopka izredne uprave, namreč obstaja tehtna ovira za priznanje takšnega postopka v Republiki Sloveniji.
V primeru, ko je zakonodajalec (na zunaj sistemski) predpis sprejel prav zaradi reševanja določenega gospodarskega subjekta, ki naj bi bil sistemskega pomena za Republiko Hrvaško, in je v tem istem predpisu kot (edini) sistemski ukrep predvidel prav sklepanje poravnave, ki ima značilnosti materialne konsolidacije, je takšen ukrep treba razumeti kot v naprej predviden način reševanja sistemsko ogroženega subjekta (dolžnika).
Pri materialni konsolidaciji gre za obravnavanje premoženja in obveznosti dveh ali več družb, članic skupine, kot ene (enotne, skupne) premoženjske mase (za razliko od postopkovne koordinacije, pri kateri gre za usklajeno vodenje dveh ali več postopkov zaradi insolventnosti nad družbami, članicami skupine).
Pridržek javnega reda se uporabi samo kot skrajna možnost, in sicer takrat, ko bi njegova neuporaba privedla do posledic, ki bi bile za domači pravni red nevzdržne. Sodišče prve stopnje je takšno »nevzdržnost« utemeljilo z nespoštovanjem načela enakega obravnavanja upnikov (v postopku izredne uprave), ki naj bi kot eno od temeljnih pravil o postopkih zaradi insolventnosti bilo del javnega reda Republike Slovenije.
Vrhovno sodišče (kot pravilno) povzema, da pojem javnega reda ne vključuje vseh prisilnih določb domačega prava, temveč le tiste imperativne pravne norme (in moralna pravila), katerih kršitev bi ogrozila pravno (in moralno) integriteto pravne ureditve. Ker priznanje tuje sodne odločbe pomeni priznanje njenih pravnih učinkov na območju Republike Slovenije, je lahko predmet priznanja le takšna odločba (postopek), ki ustreza temeljnim pravnim načelom postopkov zaradi insolventnosti po ZFPPIPP. S priznanjem tujega postopka izredne uprave, v katerem ni zagotovljeno spoštovanje načela enakega obravnavanja upnikov, bi bil namreč prizadet javni interes Republike Slovenije, ki v domačih postopkih zaradi insolventnosti kot skupno (temeljno) pravilo določa (in varuje) načelo enakega obravnavanja upnikov, medtem ko v postopkih zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom (na svojem območju) priznava le vodenje postopkov zaradi finančnega prestrukturiranja ali likvidacije dolžnika za skupni račun vseh upnikov dolžnika (kar ustreza načelu enakega obravnavanja upnikov).
Vsaka država načeloma sama odloča, katere vrednote so zanjo v okviru nacionalnega javnega reda temeljnega pomena. Obseg in vsebina javnega reda sta namreč odvisna od tega, kako posamezna država vrednoti svoje interese. Poleg tega je vloga javnega reda, ko gre za priznanje tujega postopka, omiljena, saj gre v domači državi za priznanje pravnih posledic postopka, ki se je v tuji državi že začel.
Sodišče ne more zavrniti priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, čeprav je v nasprotju z nacionalnim javnim redom, če ta zavrnitev z »evropskega vidika« ne bi bila upravičena oziroma proporcionalna.