Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.ZPSN člen 4.UZITUL člen 4, 4/1.
priznanje tuje sodne odločbe
Tuji sodni odločbi, katerih priznanje se zahteva v Republiki Sloveniji, sta tedaj svojo teritorialno učinkovitost sami omejili na "prodajno mrežo Jugoslavije", zaradi česar na območju Republike Slovenije, kot samostojne in neodvisne države, sploh ne moreta imeti nobenih pravnih učinkov. Za priznanje veljavnosti, pravnomočnosti in učinkovitosti tujih sodnih odločb izven meja Republike Slovenije, ki so določene v II. členu Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Uradni list RS, št. 1/91-I, pa slovenska sodišča tudi niso pristojna.
Domačemu javnemu redu nasprotuje tuja sodna odločba, če višina in način obračuna zamudnih obresti od priznane glavnice v domači valuti ni v skladu s pravnim redom Republike Slovenije (91. čl. ZUKZ).
priznanje tuje sodne odločbe - nasprotovanje javnemu redu R Slovenije - zamudne obresti - obrestna mera
Uporaba obrestne mere zamudnih obresti, določene samo za obrestovanje obveznosti, izraženih v neki določeni valuti, za določitev obrestne obveznosti od obveznosti, izražene v neki drugi valuti ni v skladu z javnim redom Republike Slovenije, če ima za posledico pridobitev premoženjske koristi, ki nima podlage v kakšnem predpisu in nasprotuje tudi načelu pravičnosti.
V postopku za priznanje tuje sodne odločbe je treba kljub potrdilu o pravnomočnosti na ugovor nasprotne stranke po 88. členu zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur.l.SFRJ, št. 93/82 in 72/82) ugotoviti, če je imela stranka možnost sodelovati v postopku.
Nasprotna stranka lahko uspešno ugovarja, da ni podana vzajemnost, če dokaže, da država, v kateri je bila odločba izdana, ne priznava sodnih odločb naših sodišč (92. čl. cit. zakona).
priznanje tujih sodnih odločb - uporaba zakona v primeru dvojnega državljanstva - vzajemnost - primerjava odločitev po domačem in tujem pravu - kontradiktornost v postopku priznanja
Po 11. členu ZUKZ se v primeru, ko ima slovenski državljan tudi državljanstvo kakšne druge države, za uporabo Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi... šteje, da ima samo slovensko državljanstvo. Ne glede na to, torej ali je imel pokojni obe državljanstvi ali le slovenskega, bi sodišče pri odločanju o odvzemu poslovne sposobnosti moralo uporabiti slovensko pravo (14. člen ZUKZ).
Tuja sodna odločba se po 93. členu ZUKZ prizna tudi, če je bilo uporabljeno tuje pravo, če se ta odločba bistveno ne odmika od prava R Slovenije, ki se uporablja za takšno razmerje.
Sodišče države priznanja se pri primerjavi odločitev ne sme spuščati v presojo pravilne ugotovitve dejanskega stanja pred sodiščem države izvora, temveč tam ugotovljena dejstva šteje za točna. Zato se preizkus omeji na dejstva, na katera je sodišče države izvora oprlo svojo odločitev.
1. Čim je sodišče prve stopnje v času, v katerem je sodilo, procesne in materialne predpise pravilno uporabilo, poznejše dejanske ali pravne spremembe ne vplivajo na odločanje inštančnega sodišča, razen če zakon izrecno določa drugače.
2. Okoliščina, da je s 25.6.1991 ta spor postal spor z mednarodnim elementom, ne vpliva na že pred 25.6.1991 ustanovljeno pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji (81. člen ZUKZ).
Priznanje tuje sodne odločbe o razvezi zakonske zveze in dodelitve otrok (tuje sodišče - sodišče ZDA).
Ker je imel udeleženec prebivališče v ZDA ni podana izključna pristojnost domačega sodišča. S tem, da je poslal udeleženec tujemu sodišču pismen odgovor, se je spustil v obravnavanje pred sodiščem v tujini. Potrdilo o stalnem prebivališču še ne dokazuje dejanskega prebivanja.
Ker je bil postopek pred tujim sodiščem začet prej kot pred domačim sodiščem in ker je bila pravnomočna odločba izdana le pred tujim sodiščem, za priznanje tuje sodne odločbe ni ovir.
pristojnost domačega sodišča - skupno premoženje zakoncev - ugotavljanje
Za oceno pristojnosti domačega sodišča so odločilne okoliščine, ki so obstajale ob začetku teka pravde (vročitvi tožbe tožencu) - 81. člen ZUKZ. Med takšne okoliščine je potrebno šteti tudi dejstvo osamosvojitve Republike Slovenije od bivše države SFRJ. Zato ni mogoče uporabiti določil o mednarodni pristojnosti (v spornem primeru določila 59. člena ZUKZ o pristojnosti za odločanje o premoženju zakoncev), če je bila tožba vročena tožencu pred osamosvojitvijo Republike Slovenije (26. 5. 1991).
Skupno premoženje zakoncev je tisto premoženje, ki je bilo pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze (2. odst. 51. člena ZZZDR). Tudi prihranki od dnevnic, ki jih je prejel eden od zakoncev, predstavljajo dohodek pridobljen na podlagi dela. Zato spada v skupno premoženje tudi tisto premoženje, ki je bilo pridobljeno s prihranki od prejetih dnevnic.