Predlagateljica je priložila šele pritožbi prevode žigov, ki so na angleškem prevodu sodbe in ki naj bi po pritožbenih trditvah dokazovali, da je sodba, katere priznanje se zahteva, postala dokončna in pravnomočna. Iz teh žigov naj bi bilo po pritožbenih trditvah razvidno, da je bila tuja sodna odločba pred prevodom v angleški jezik predložena sodišču, uradno fotokopirana, angleški prevod sodbe pa uradno potrjen s strani Biroja za pravosodje Regije 14, Oddelka za registracijo upravnih zakonov in dokumentov ter licence odvetnikov. Vse navedeno ne izključuje možnosti, ki jo zatrjuje pritožba in sicer, da po etiopskem pravu prevod sodne odločbe v tuj jezik, ki ga mora potrditi pristojni državni organ (Biro za pravosodje Regije 14, Oddelek za registracijo upravnih zakonov in dokumentov ter licence odvetnikov), sploh ni mogoč, če sodna odločba še ni postala pravnomočna.
razmerja z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - spori iz pogodbenih razmerij - zavarovalna pogodba - zavrženje tožbe
Temelj tožbenega zahtevka je pogodbena obveznost tožene stranke, da izplača tožniku zavarovalnino zaradi nastopa zavarovalnega primera. Pristojnost za take vrste sporov izrecno določa 56. člen ZMZPP.
Sodišče v Republiki Sloveniji bi bilo za sojenje v tem sporu pristojno, če bi imela tožena stranka sedež v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 48. člena ZMZPP), ali če bi bilo treba obveznost izpolniti v Republiki Sloveniji (56. člen ZMZPP). Ker ne en, ne drug pogoj ni izpolnjen, pristojnosti sodišč v Republiki Sloveniji ni.
ZUKZ člen 1, 1/1, 19, 20, 20-8. ODZ paragraf 983, 1333.ZOR člen 575.
posojilo - zamudne obresti - vrnitev posojila - uporaba tujega prava - razmerje z mednarodnim elementom - navezne okoliščine - pogodbene obresti - obrestna mera zamudnih obresti - zakonite zamudne obresti - avtonomija volje pogodbenih strank - pravo kraja sedeža posojilodajalca
Za presojo pogodbenega razmerja z mednarodnim elementom se glede na pravilo o avtonomiji strank. kot subjektivni navezni okoliščini uporabi tisto pravo, ki sta ga pogodbeni stranki izbrali. Če stranki ne zatrjujeta, da sta se dogovorili o uporabi prava, posebnih okoliščin, ki bi napotovale na drugo pravo, pa ni, se za posojilno pogodbo uporabi pravo kraja, kjer je imel posojilodajalec ob prejemu ponudbe prebivališče oziroma sedež.
ZPP člen 70, 70-5, 71, 71/1, 339, 339/2-2.ZMZPP člen 109, 109/4. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21.
Ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če v senatu, ki odloča o ugovoru zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe sodeluje sodnik, ki je vodil postopek za njeno priznanje.
Priznanje odločbe sodišča Republike Hrvaške je možno odkloniti samo, če ni izpolnjena katera od predpostavk iz 21. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Ur. list RS, štev. 42/94, Mednarodne pogodbe štev. 10).
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - odškodninski spor - nepogodbena odškodninska odgovornost - privolitev tožene stranke
Tožena stranka niti v odgovoru na tožbo, v katerem se je spustila v obravnavanje glavne stvari niti v nobeni vlogi, ki je bila vložena med postopkom, ki se je zaključil na prvi stopnji s sodbo z dne 26.11.1997 (tedaj več kot šest let po vročeni tožbi in vloženem odgovoru na tožbo), ni izpodbijala pristojnosti slovenskega sodišča. To je storila šele v pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje, ki je bila vložena dne 27.1.1998.
Šteti je, da je tožena stranka privolila, da v obravnavani zadevi odloča slovensko sodišče, zato izpodbijani sklep ni v skladu z 49. in 50. členom ZUKZ.
ZMZPP člen 68, 94, 97, 97/1, 97/2, 100, 101, 101/1, 101/2.ZPP člen 406, 406/2.
priznanje tujih sodnih odločb - diplomatsko priznanje tuje države - zavrnitev priznanja - izključna pristojnost slovenskega sodišča - spor iz zakonske zveze - vzgoja in preživljanje otrok - vsebinski preizkus sodbe - višina preživnine
Višine preživnine v postopku za priznanje tuje sodbe ni mogoče preizkušati, ker ZMZPP uzakonja sistem omejenega preizkusa, po katerem se ugotavlja le, ali so bile pri izdaji obravnavane sodbe izpolnjene z zakonom določene predpostavke, vsebinsko pa le glede vprašanja, ali sodba nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije.
priznanje tujih sodnih odločb - ugovor nesodelovanja v postopku - dokazno breme - potrdilo o pravnomočnosti - oblika potrdila
Sodišče zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, ugotovi da zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku (96. člen ZMZPP). S to določbo ZMZPP ureja tako obseg presoje tuje sodne odločbe, kot tudi dokazno breme.
Potrdilo o pravnomočnosti po 95. členu ZMZPP se presoja po pravu države, v kateri je bila izdana. Poudarek je na pojmu pravnomočnost in ne na obliki potrdila (posebna listina ali uradni zaznamek na sodbi).
postopek za priznanje tujih sodnih odločb - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Za izvedbo postopka za priznanje tuje sodne odločbe veljajo določila 101. člena ZUKZ. Ta določajo pristojnost sodišča in meje preizkusa pogojev za priznanje tuje sodne odločbe. Prav tako je predpisano pravno sredstvo - pritožba - in kdo o njej odloča. Ker gre za vrsto nepravdnega postopka, načeloma velja, da izredna pravna sredstva niso dovoljena. V nasprotnem primeru bi moral ZUKZ vsebovati izrecno (nasprotno) določbo.
ZUKZ člen 54. ZPP (1977) člen 58, 392, 400, 400/1. ZIR92 člen 1.SZ člen 101, 101/2-3.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - premoženjskopravni zahtevki - forum patrimonii - revizija - dovoljenost revizija - sklep o začasni odredbi
Sedež tožene stranke je v drugi državi. Zato gre za spor z mednarodnim elementom in je za ugotovitev, ali je podana mednarodna pristojnost slovenskih sodišč, treba uporabiti ZUKZ. Mednarodna pristojnost slovenskega sodišča je v obravnavanem primeru podana na podlagi 54. člena MZP, ki takšno pristojnost določa v premoženjskopravnih sporih, če je na ozemlju Republike Slovenije premoženje tožene stranke.
ZUKZ člen 3, 50.ZMZPP člen 4. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4, 4/1-a, 9, 9/1.ZOR člen 200.
denarna odškodnina - pristojnost slovenskega sodišča - pravo, ki ga je treba uporabiti - navezne okoliščine - povrnitev negmotne škode - privolitev toženca - spor o škodi iz prometne nesreče v tujini - razmerja z mednarodnim elementom - pravo kraja prometne nesreče - izjeme od lex loci actus - najtesnejša vez s pravom
Po Konvenciji o zakonu, ki velja za prometne nesreče, je navezna okoliščina za uporabo prava lex loci actus. Ta navezna okoliščina je odločilna samo, če se ne pokaže kakšna tesnejša vez z drugim pravom.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS40323
ZGD člen 2, 2/2, 461, 462, 559. ZUKZ člen 17, 17/1, 17/2. ZTV člen 2.ZSZ člen 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 57, 64. Ustavni amandma XCIX k URS točka 3.URS člen 68.
stavbna zemljišča - prenos pravice uporabe - lastninska pravica na nepremičninah - pojem tuje pravne osebe - ničnost prodajne pogodbe
Tuje podjetje po ZGD je pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost in ima sedež zunaj Republike Slovenije. Po načelu argumentum a contrario je tedaj gospodarska družba po ZGD domača pravna oseba, če ima sedež v Republiki Sloveniji. Tudi po določilu prvega in drugega odstavka 17. člena ZUKZ, ki sicer velja na splošno za vse pravne osebe, ima drugi toženec status naše osebe, saj je bil ustanovljen (in tako tudi vpisan v sodni register) po našem pravu - po ZGD.
Po pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS "po razveljavitvi 9. do 28. člena ZSZ ni več zakonskih ovir za pogodbeni prenos pravice uporabe, ki jo ima prejšnji lastnik po 13. in 16. členu v zvezi s 64. členom navedenega zakona" (glej Poročilo VS RS št. 1/93), pri čemer izhaja iz obrazložitve še posebej, da ni več ovir za pogodbeni prenos pravice uporabe tudi na nezazidanih stavbnih zemljiščih. To stališče se sicer nanaša na dopustnost pravnega prometa s stavbnimi zemljišči med fizičnimi osebami, toda položaj ne more biti prav nič drugačen, če pri takem prometu nastopajo tudi pravne osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS04903
ZPP (1977) člen 16, 16/3, 54, 54/2, 382, 400, 400/4.ZPP člen 420, 420/1. ZUKZ člen 46, 47, 61, 61/1-3, 61/2, 62.
razveza zakonske zveze - revizija - dovoljenost revizije v zakonskih sporih - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča
Ker ZPP 1977 vložitve revizije v zakonskih sporih (ki so statusni in ne premoženjski spori) ni urejal, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je v 76. členu prepovedoval revizijo le v primeru, če je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana ali izrečena za neveljavno, je v danem primeru revizija dovoljena.
Primere za tujce urejajo pravila o mednarodni pristojnosti, ki se - za razliko od pravil o stvarni, krajevni in funkcionalni pristojnosti, ki nam povedo, katero sodišče je konkretno pristojno za sojenje - nanašajo na pristojnost sodnega sistema neke države kot celote v razmerju do sodnih sistemov drugih držav.
Vprašanje izključne pristojnosti ni materialno, temveč procesnopravno vprašanje.
Po 2. odstavku 61. člena ZUKZ je slovensko sodišče izključno pristojno, če je toženec slovenski državljan in ima tudi stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Če sta oba pogoja izpolnjena, litispendenca pred tujim sodiščem na potek pravde pred slovenskim sodiščem ne vpliva.
Sodišči sta po ugotovitvi obstoja listispendence tožbo zavrgli na podlagi 3. odstavka 194. člena ZPP/77. S tem sta kršili 27. člen ZPP/77, ki odkazuje na uporabo 80. člena ZMZP kot specialni predpis. V 80. členu ZMZP pa je določeno, da sodišče v primeru litispendence na zahtevo stranke postopek prekine, ne pa tožbo zavrže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS04737
ZPP (1977) člen 16, 27, 52, 52/2. ZUKZ člen 46, 50, 51, 52, 53, 53/2.
pristojnost v sporih z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - spor o nepogodbeni odškodninski odgovornosti - kraj nastanka škode - povrnitev škode
V sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti je pristojno sodišče Republike Slovenije, če ta pristojnost velja po določbah 46., 50., 51. in 52. člena ZUKZ, ali, če je škoda nastala na ozemlju Republike Slovenije (prvi odstavek 53. člena ZUKZ).
Šteje se, da je škoda nastala na območju RS, če je tu prišlo do poškodbe telesa, ne pa če tožnik na tem območju (kjer ima prebivališče) le trpi duševne bolečine.
ZPP (1977) člen 16, 16/3, 354, 354/2-3, 374. ZUKZ člen 53, 53/1, 81.
reformatio in peus - mednarodna pristojnost - odškodninski spor - nepogodbena odškodninska odgovornost - kraj nastanka škode
Načelo prepovedi spremembe sodbe v škodo edinega pritožnika (načelo prepovedi reformatio in peus) bi bilo v obravnavani zadevi kršeno, če bi sodišče druge stopnje ob reševanju tožnikove pritožbe proti zavrnilnemu delu sodbe poseglo v pravnomočni prisodilni del sodbe sodišča prve stopnje in na primer znižalo tožniku prisojeno odškodnino ali tudi v tem obsegu zavrglo tožbo. Sodišče druge stopnje v prisodilni del sodbe ni poseglo in je to v svojih razlogih tudi posebej poudarilo. V izpodbijani in zato nepravnomočni del sodbe pa je imelo pooblastilo poseči ne glede na trditve tožnika kot edinega pritožnika, saj pritožbeni preizkus obstoja absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka sodi v skladu z drugim odstavkom 365. člena ZPP v okvir uradnega preizkusa izpodbijanega dela sodbe. Zato mora tudi sodišče druge stopnje paziti, ali odločitev v konkretnem sporu spada v pristojnost sodišča Republike Slovenije (3. točka drugega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 16. člena ZPP).
V sodni praksi se je pri vprašanju pristojnosti za sojenje v odškodninskih sporih z mednarodnim elementom uveljavilo stališče, da se šteje, da je škoda nastala na ozemlju Republike Slovenije, če je tu prišlo do poškodbe telesa in da zato za pristojnost slovenskega sodišča ne zadostuje dejstvo, da stranka trpi telesne in duševne bolečine na območju svojega prebivališča v Republiki Sloveniji (pravno mnenje občne seje VS RS dne 19.6.1997).
ZUKZ člen 13, 28, 50, 53. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 1, 3, 4.
nepogodbena odškodninska odgovornost - pristojnost slovenskega sodišča - privolitev toženca - pravo, ki ga je potrebno uporabiti - kraj prometne nesreče
Že po splošnem določilu 28. člena ZUKZ se v razmerjih z mednarodnim elementom za nepogodbeno odškodninsko obveznost uporabi pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno, ali pa pravo kraja, kjer je nastopila škodna posledica; po posebnih predpisih Haaške konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Ur.list SFRJ, št. 26/76 - dodatek), pa je v 3. členu (v zvezi s prvim členom) posebej predvidena uporaba zakonodaje države, v kateri se je pripetila nesreča.
Čim gre za dve različni zavarovalni pogodbi z različnima zavarovalnicama, ni iste pravne podlage in s tem tudi ne materialnega sosporništva.
Pravilen je poudarek nižjih sodišč, da sama solidarna odgovornost še ne pomeni iste pravne podlage. Solidarna obveznost pomeni zgolj to, da odgovarja vsak dolžnik solidarne obveznosti upniku za celo obveznost in da lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena (prvi odstavek 414. člena ZOR). Skratka, pri solidarnosti dolžnikov gre za več obligacijskih razmerij, gre za več dolgov, čeprav je dolgovana le ena stvar, eno upravičenje (odškodnina). Solidarna obveznost se potemtakem ne tiče neposredno pravne podlage obveznosti dolžnikov.
Res se porok s poroštveno pogodbo nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil (797. člen ZOR). Toda že iz te zakonske definicije poroštva sledi, da gre vsebinsko za dve pogodbi med upnikom in dolžnikom na eni strani ter med porokom in upnikom na drugi strani iz različnih pravnih naslovov, pa čeprav je kdaj tehnično izpeljano tako, da gre v formalnem pogledu za eno pogodbo. Tudi, če gre za primer, da se je porok zavezal kot porok in plačnik (solidarno poroštvo - tretji odstavek 1004. člena ZOR), to spet ne pomeni iste pravne podlage. In končno tudi določba 199. člena ZPP, po kateri sta lahko skupaj tožena glavni dolžnik in porok, ne pomeni materialnega sosporništva, marveč le posebno obliko zakonitega sosporništva z učinki navadnega sosporništva.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS03831
ZOR člen 178, 178/4, 200, 203. ZUKZ člen 28.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - denarna odškodnina - solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil - povzročitev škode - valorizacija zavarovalne vsote - pravo, ki ga je treba uporabiti - zavarovalna vsota - zavarovanje avtomobilske odgovornosti pri tuji zavarovalnici - nepogodbena odškodninska odgovornost po 28. členu ZUKZ - negmotna (katastrofalna) škoda
V nesreči dveh vozil poškodovani potnik, ki je bil v enem od njiju, lahko toži za odškodnino samo imetnika enega ne glede na morebitno krivdo obeh (178/4 ZOR).
Tuja zavarovalnica mora ob ugovoru zavarovane osebe navesti zavarovalno vsoto, do katere je sklenila zavarovanje s svojim zavarovancem. Če tega ne stori, zanjo ne velja slovenski limit.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo pri katastrofalni škodi (tetraplegija).
ZUKZ člen 3 20, 20/1. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 4, 4-a. Splošni nemški trgovinski zakonik člen 1. Splošni državljanski zakonik vojvodstva Liechenstein paragraf 879, 879-5.
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - pravo države Liechenstein - prodaja blaga - ničnost pogodbe - oderuštvo - dunajska konvencija
V skladu z določilom 3. člena ZUKZ bi sicer v tem sporu utegnila priti v poštev konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga. Toda po določilu alinee a) 4. člena konvencije se ta ne nanaša na veljavnost pogodbe. Pravdni stranki tudi nista sami določili, katero pravo je treba uporabiti za pogodbo. Zato prihaja v poštev določilo 1. točke 20. člena ZULZ, da se za pogodbo o prodaji premičnin uporabi pravo kraja, kjer je imel prodajalec ob prejemu ponudbe prebivališče oziroma sedež.
UZITUL člen 1, 19, 19/2, 19/3, 22b, 22b/2, 22b/3. ZSSuk-B člen 15č, 15g. ZUKZ člen 4.
devize na deviznih hranilnih vlogah - jamstvo RS - obveznosti LB d.d. Ljubljana - podružnice LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ - uporaba domačega prava
Po ustavnem zakonu je kraj vložitve deviz kraj dejanskega plačila in ne vedno centrala, v sklopu katere so bile filiale na ozemlju SFRJ izven ozemlja RS. Za devize, vložene v filialah izven RS, ni jamstva RS.