Stečajni upravitelj ni upravičena oseba, da predlaga izbris hipotek na nepremičninah stečajnega dolžnika, ki je bil prodan kot pravna oseba in glede katerega je bil stečajni postopek ustavljen niti ni sodišče v stečajnem postopku upravičeno odločati o takšnem predlogu.
Pri enem od dveh dejanj ni razčiščeno dejansko stanje glede goljufivega namena, ker sodišče ni zavzelo stališča do dogovorjene nadomestne spolnitve v primeru zamude pri plačilu dolga (danega postojila).
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20032
ZKP člen 364, 364/1-11, 364, 364/1-11. KZS člen 170, 170/1, 222, 222/1, 170, 170/1, 222, 222/1. KZJ člen 51, 53, 53/4, 51, 53, 53/4.
izrek kazni - nasprotje v izreku sodbe - dokazna ocena
Pogojna obsodba ni primerna, ker ne gre za družbi manj nevarno dejanje, ker obd. ni poiskusil izterjati dolgovanega zneska po pravni poti, temveč sta oba obd. nastopila z agresijo. Nasprotja v izreku sodbe ni, skladno je opisano ravnanje posameznega obdolženca.
Dokazna ocena je sprejemljivo obrazložena, sodišče je verjelo oškodovancu.
Dejstvo, da kupoprodajna pogodba, s katero je oškodovanec kupil del parcele, na kateri je raslo sadno drevje, katerega je obdolženka uničila, ni bila vknjižena v zemljiški knjigi izključno zaradi prepovedi iz člena 76 Zakona o gozdovih, ki ni dovoljeval katastrske delitve gozdnih parcel, ni ovira za ugotovitev, da je bil oškodovanec lastnik dreves, ki so bila uničena.
Neveljavno je pogodbeno določilo v posojilni pogodbi, da je dolžan dolžnik v primeru, ko upniku brez njegove privolitve vrne posojilo v tuji valuti predčasno, za čas od vrnitve posojila do roka, ko bi posojilo moral vrniti, plačati tečajne razlike kot škodo.
Prejem računa brez njegove zavrnitve ali reklamacije še ni dokaz za obstoj pravnega razmerja med pravdnima strankama. Pritožbeni predlog za vpogled odpremnice in zaslišanje priče je novota, ki v gospodarskem sporu ni upoštevna, razen če bi pritožnik izkazal za verjetno, da teh dokazov brez svoje krivde ni mogel predlagati do konca glavne obravnave.
Obsojenec ni navedel nobenih novih dejstev ali predložil novih dokazov, ki bi utegnili sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti njegovo oprostitev ali njegovo obsodbo po milejšem zakonu, saj je v zahtevi za obnovo kazenskega postopka predlagal dokaze, katere je sodišče že v rednem sojenju deloma izvedlo in jih ocenilo, glede dokazov, ki jih ni izvedlo in jih je zavrnilo, pa je bilo že v sodbi sodišča prve stopnje pojasnjeno, zakaj izvedba že tedaj predlaganih dokazov ni bila potrebna.
ZKP člen 364, 364/1, 364/1-9, 364, 364/1, 364/1-9. KZJ člen 245, 245/1, 245, 245/1.
dejanje v sodbi natančneje opredeljeno
Dasiravno je res, da je sodišče prve stopnje na obtoženca v obtožbi naslovljeni očitek, da je mamilo nameraval prodati neugotovljenemu kupcu, nadomestilo s tem, da je mamilo zaradi nadaljnje prodaje odložil na dogovorjenem kraju, obtožbe ni prekoračilo. Opis se nanaša na isti življenjski primer, le nekoliko natančneje je opredeljeno tisto, kar se je v dejanskosti primerilo. Pomembno pa je, da v ničemer opis ni spremenjen v obtoženčevo škodo. Odtod bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 9. točki 1. odstavka 364. člena ZKP ni podana.
nepopolna vloga - pomanjkljiv naslov tožene stranke
Čim je toženec v postopku že sodeloval, sodišče ne more več vračati tožbe tožniku v popravo zaradi formalnih pomanjkljivosti v zvezi z naslovom toženca.
Če sta bila najemniku istočasno z isto pogodbo izročena tako stanovanjska hiša, kot kmetijsko zemljišče ob njej, se razmerje presoja kot celota po splošnih določbah civilnega prava o zakupu.
Kadar je po ZPP sicer možnih več različnih procesnopravnih rešitev, sodišče prve stopnje pa se opredeli za eno izmed njih, je pri presoji pravilnosti sklepa pomembno le, ali je izbrana rešitev izpeljana v skladu s citiranim zakonom. Ker je sodišče prve stopnje v tem primeru naložilo tožeči stranki, da v 60 dneh sporoči podatke po socialnem skrbstvu postavljenega skrbnika neznanim tožencem, tožeča stranka pa tega v roku ni sporočila in tudi ne zaprosila za podaljšanje 60 dnevnega sodnega roka, je pravilno zavrglo tožbo po 5. odstavku 83. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 200, 201, 354, 354/2, 354/2-7. ZOR člen 414, 414/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev vabila za glavno obravnavo - možnost obravnavanja pred sodiščem - solidarne obveznosti - delitev pravne osebe - sosporniki
Iz prvotne tožene stranke sta z delitvijo nastali dve novi pravni osebi, ki solidarno odgovarjata za obveznost pravne osebe, ki je prenehala obstajati. Vendar pa zaradi samega obstoja solidarne obveznosti sosporništvo še ni enotno, ker se tudi pri taki obveznosti spor lahko reši različno za vsakega sospornika. Vendar pa je konkretni spor po naravi pravnega razmerja mogoče rešiti samo na enak način (z enako se glasečo sodbo) za oba sospornika. Zato vsak od pravnih naslednikov v pravdi ni samostojna stranka, ampak sta enotna sospornika.
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost, zato lahko upnik (tožeča stranka) zahteva njeno izpolnitev od kateregakoli od obeh tožencev po svoji izbiri v celoti.
stvarna pristojnost rednega ali samoupravnega sodišča
Pravdno sodišče lahko ocenjuje vsebino akta in na podlagi ugotovitve, ali gre za samoupravni sporazum ali za pogodbo, odloči o svoji pristojnosti. To pa zato, ker ni nujno, da bi bil vsak akt, ki nosi naziv "samoupravni sporazum", po vsebini res to, ampak je lahko pogodba in obratno. Če so v samoupravnem sporazumu bili urejeni določeni odnosi v prometu blaga in storitev brez udeležbe pogodbenih strank v ustvarjenem dohodku in skupno prevzetem riziku, torej odnosi obligacijskopravnega značaja, bi se za te odnose tako glede materialnih pravic kot glede sodne pristojnosti uporabljali predpisi, ki veljajo za obligacijskopravne pogodbe.
poškodovanje tuje stvari - nepremičnina - lastninska pravica - vpis v zemljiško knjigo
Dejstvo, da kupoprodajna pogodba, s katero je oškodovanec kupil del parcele, na kateri je rastlo sadno drevje, katerega je obdolženka uničila, ni bila vknjižena v zemljiški knjigi izključno zaradi prepovedi iz člena 76 Zakona o gozdovih, ki ni dovoljeval katastrske delitve gozdnih parcel, ni ovira za ugotovitev, da je bil oškodovanec lastnik dreves, ki so bila uničena.
ZOR člen 103, 103/1, 104, 104/1, 132, 132/2, 132/5, 210, 214, 103, 103/1, 104, 104/1, 132, 132/2, 132/5, 210, 214.
ničnost pogodbe - kondikcija
V konkretnem primeru ne gre za razdrtje pogodbe, ampak za njeno absolutno neveljavnost (ničnost). Zato lahko tožeča stranka s kondikcijskim zahtevkom od tožene stranke uveljavlja vrnitev tistega, kar je ta neupravičeno pridobila. Tožeči stranki gredo od vrnjenega denarnega zneska tudi zamudne obresti, vendar ne po 5. odst. 132. člena ZOR, ampak po 214. členu ZOR. Pri tem pa se nedobrovernost tožene stranke ne domneva, ampak je trditveno in dokazno breme na strani tožeče stranke.
Tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja nevarnosti, da bo brez začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve njena uveljavitev onemogočena ali precej otežena, zato je bil predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnjen.
trditveno in dokazno breme - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Pisanje se pravni osebi vroči tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki se najde v pisarni oz. v poslovnem prostoru. Če nobena od navedenih oseb ni dosegljiva, se sodno pisanje pusti v pisarni oziroma poslovnih prostorih ali pa se nabije na vrata. Poštna označba na nevročenih sodnih pisanjih "odpotoval" ne pomeni, da je pravna oseba spremenila sedež oziroma da se je "odselila". Zato ji vročitve ni mogoče opraviti z nabitjem pisanja na sodno desko. Pravna oseba kot taka ne more "odpotovati", ampak mora svoje poslovanje organizirati tako, da eden od njenih delavcev prevzema pošto. V nasprotnem primeru se namreč lahko šteje, da se izogiba vročitvi sodnih (in drugih) pisanj. Sedež podjetja je obligatorna sestavina firme (z njegovo navedbo se podjetje individualizira glede na sedež).