Posest je dejanska oblast nad stvarjo (24. čl. SPZ). Iz tožbenih navedb in trditev v pritožbi pa se da razbrati, da tožeča stranka trdi, da ima posest pravice, ko trdi, da je zaradi nadzidave oz. širitve zidu prišlo do odvzema svetlobe. Zatrjuje se torej posest pravice, ki niti ni pravno varovana.
Zadržanje zastaranja obveznosti glavnega dolžnika, ki nima učinka napram poroku, je povsem drug institut, ki nima nobene zveze s pretrganjem in začetkom teka zastaralnega roka pri pretrganju.
darilna pogodba - pravni interes - vpis v zemljiško knjigo
Pobijana odločitev temelji na oceni sodišča prve stopnje, da tožniki nimajo pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe in sicer zato, ker so bili na temelju pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dne 6.7.2000 vknjiženi kot solastniki stanovanja na S. 2 v K., vsak do ene četrtine. Iz sodbe namreč izhaja, da sta pravni prednik tožnikov (kot darovalec) in toženec (kot obdarjenec) dne 29.5.1992 sklenila darilno pogodbo za sporno stanovanje. Takrat to stanovanje še ni bilo vpisano v zemljiški knjigi, prav tako ni bilo vpisano v času smrti pravnega prednika tožnikov 22.2.1999. V zapuščinskem postopku po njem (po pravnem predniku tožnikov), so to (nevpisano stanovanje) podedovali tožniki, ki so se nato na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 6.7.2000 vknjižili v zemljiško knjigo kot lastniki tega stanovanja, vsak do 1/4, kar med strankami ni sporno. Nesporno je tudi, da je toženec julija 2001 vložil zoper tožnike tožbo pri Okrožnem sodišču v K., da se ugotovi, da je sklep Okrajnega sodišča v K. Dn.št. 2201/2000 z dne 28.8.2000 o vknjižbi lastninske pravice na spornem stanovanju na ime tožnikov neveljaven in da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Toženec je vložil še podrejeni tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval, da se ugotovi, da je izključni lastnik spornega stanovanja ter da so mu tožniki (v tisti pravdi toženci) dolžni izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se bo vknjižil kot lastnik. Te okoliščine pa nedvomno kažejo, da je interes tožnikov za vložitev te tožbe pravno utemeljen, ugotovitev ničnosti darilne pogodbe pa bi jim odprla možnost, da v drugem sodnem postopku uveljavijo svojo pravico ali korist, ki jim jo zagotavlja zakon.
Stiki med otrokom in starši niso samo pravica staršev, ampak tudi pravica otroka, da redno vzdržuje osebne stike in neposredno zvezo z obema staršema. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi, ki so v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi in občutek medsebojne pripadnosti. Namen stikov pa je obojestranski, to da tudi tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, z otrokom kontaktira, se seznanja z njegovim čustvenim in telesnim razvojem in vzdržuje navezanost in povezanost z otrokom.
Ker v konkretnem primeru po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča pri sklenitvi pogodbe niso sodelovali vsi zapustničini potomci, se po 110. čl. ZD izročeno premoženje res šteje kot darilo, ni pa sodišče upoštevalo, da to velja le za tisti obseg pogodbe, kolikor ni šlo za plačilo za preživljanje. Zaradi pravilne uporabe 106. čl. ZD bo moralo sodišče nujno ugotoviti, ali določen obseg odtujenega premoženja predstavlja darilo, oz. kolikšen obseg je dejansko plačilo za preživljanje.
Predlagateljica O.S. je predlagala zemljiškoknjižnemu sodišču, naj pri nepremičninah, vpisanih v vl.št. .., ... in ... k.o. B. zaznamuje uvedbo postopka za določitev odškodnine za zaplenjeno premoženje v smislu 145. in ostalih členov ZIKS. Če bo predlagateljica v navedenem postopku uspela doseči, da se ji nepremičnine vrnejo v naravi, bo pridobila ona oz. njen pravni prednik lastninsko pravico šele z izdajo sodne odločbe. Gre za pridobitev lastninske pravice na derivativen in ne originarni način. Prva alineja prvega odstavka 79. člen ZZK-1 ne prihaja v poštev kot podlaga za zaznambo uvedbe postopka v obravnavanem primeru.
ZDR ne nudi posebne zaščite pred odpovedjo delavcem, ki sicer imajo zdravstvene težave, pa nimajo statusa invalida in tudi niso zaradi zdravstvene nezmožnosti za delo z dela odsotni.
Le pomanjkanje pisnega obvestila o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga (3. odst. 83. čl. ZDR) ne predstavlja takšne pomanjkljivosti v postopku redne odpovedi iz poslovnega razloga, da bi bila že zaradi tega tudi sama odpoved nezakonita. Zakon takšnega sklepanja ne omogoča, upoštevajoč tudi 85. čl. ZDR, iz katerega izhaja, da tudi morebitno utemeljeno in obrazloženo pisno nasprotovanje sindikata redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne more biti podlaga za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe.
Za stečaj podjetnika veljajo iste določbe kot za stečaj pravnih oseb. V stečajno maso gre vse premoženje, ki ga je imel samostojni podjetnik v začetku stečajnega postopka, razen kolikor je izvzeto iz izvršbe po določbah ZIZ. Upniki, ki so imeli terjatve zoper s.p. do začetka stečajnega postopka se lahko poplačajo le v stečajnem postopku.