predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - reparacijski zahtevek - avtorski honorar - informativni dokaz
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je potrebno v okviru reparacijskega zahtevka upoštevati tudi dohodke delavca iz naslova avtorskega honorarja oz. opravljanja dela za druge naročnike na podlagi civilnih pogodb?
- ali v primeru, ko obstajajo indici, da je delavec (tožnik) v času teka sodnega postopka opravljal dela, delodajalec s tem, ko obrazloženo predlaga, da sodišče v zvezi s tem opravi poizvedbe (pri naročnikih, pri banki na TRR izpisih itd.) zaradi spoznavne krize dopustno uveljavlja t. i. informativni dokaz?
odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Za uveljavljanje odškodninske odgovornosti mora tožnik trditi (in dokazati), da je toženec ravnal protipravno, da je tožniku nastala škoda in da je škoda v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem. Pri tem tožniku predpostavk odškodninske odgovornosti ni treba izrecno zatrjevati, zadostuje, da jih je mogoče jasno razbrati iz podanih trditev in subsumirati pod zakonsko normo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - presoja vseh okoliščin - odvzeta možnost obravnavanja
Toženki je bila odvzeta možnost, da se pred sodiščem obravnavajo argumenti, ki jih je navajala v prid predlogu za sodno razvezo, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
URS člen 26, 33. ZGO-1 člen 152, 156a. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1.
odškodninska odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - protipravnost ravnanja - odstranitev nelegalne gradnje - rušenje objekta - upravna izvršba - nezakonitost sklepa - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravica do spoštovanja doma - pravica do zasebne lastnine - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - učinki ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča - vmesna sodba
Zahteva po izčrpanju pravnih sredstev izhaja iz načela subsidiarnosti odškodninske odgovornosti za oblastno protipravnost in pomeni, da opustitev vložitve pravnega sredstva vrednostno pretehta protipravno ravnanje oblastnega organa. Vendar pa to pravilo ni absolutno. Oškodovancem ni mogoče naložiti bremena, da izčrpajo pravna sredstva, ki nimajo kvalitete učinkovitega pravnega sredstva. Takšna zahteva bi predstavljalo nesorazmerno breme za uveljavljanje pravice do povračila škode iz 26. člena Ustave.
Z nezakonito rušitvijo objekta v zasebni lasti je toženka na protipraven način izničila lastninsko pravico nad spornim objektom, kakor tudi nad premičnimi stvarmi, ki so se v njem nahajale. Dejstvo, da objekt ni bil legaliziran na navedeno ugotovitev nima vpliva. Utemeljen je sklep, da je zaradi nedopustnega posega v pravico do zasebne lastnine izpolnjen pogoj oblastne protipravnosti iz 26. člena Ustave.
priznanje invalidnosti III.kategorije - odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - drugo ustrezno delovno mesto - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni ugotavljalo dejstva, ali je imela tožena stranka prosto ustrezno delovno mesto za tožnika že v času dokončnosti odločbe Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, pač pa je štelo, da je relevanten zgolj datum podaje odpovedi. Kot pravilno opozarja tožnik, mu je bila tožena stranka že z izvršljivostjo odločbe Zavoda dolžna zagotoviti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delu, v skladu z njegovimi omejitvami.
pogodba o sofinanciranju - odstop od pogodbe - odstopno upravičenje - sum storitve kaznivega dejanja - bančna garancija - vnovčenje bančne garancije - prepoved vnovčenja - neupravičen poziv na plačilo ("unfair calling") - obseg preizkusa revizije
Vrhovno sodišče uvodoma opozarja, da je namen neodvisne bančne garancije, ki jo ureja 1087. člen ZOR, njena neodvisnost od temeljnega posla in da omogoča tudi neupravičeno izplačilo. Neupravičeno izplačilo se nato rešuje po pravilih vračanja iz tretjega odstavka 1087. člena ZOR, ki določa, da upravičenec iz garancije dolguje naročitelju znesek, prejet na podlagi garancije, do katerega zaradi utemeljenih naročiteljevih ugovorov sicer ne bi imel pravice. Edino izjemo, v skladu s katero je mogoče preprečiti izplačilo na podlagi neodvisne bančne garancije, predstavlja le neupravičen poziv na plačilo (to je "unfair calling"), za kar gre takrat, ko upravičenec očitno in nesporno neutemeljeno zahteva izplačilo, ko torej svoje pravice zlorablja.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pogodbena kazen - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - konkurenčna klavzula
Predlog se dopusti glede vprašanj:
− ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača pogodbeno kazen na podlagi 8. člena Sporazuma z dne 24. 12. 2013?
− ali je mogoče s sporazumom ob prenehanju delovnega razmerja delavca - poslovodjo z dvostransko pogodbo po splošnih pravilih civilnega prava omejiti pri nadaljnjih zaposlitvah in pridobivanju prihodkov, ne da bi za nasprotno stranko nastala kakršnegakoli obveznost?
Z ugotovitvijo neobstoja razlikovalnega učinka bi sodišče ugotovilo absolutni razlog za zavrnitev znamke. Tega pa ni mogoče ugotavljati izven postopka za ugotovitev ničnosti znamke, ki se začne na podlagi posebne tožbe po 114. členu ZIL-1. Ugotovitve ničnosti znamke ni mogoče izreči v postopku presoje kršitve pravice iz znamke in ob presoji ugovorov, ki jih zaradi obrambe pred prepovednim zahtevkom imetnika znamke poda domnevni kršitelj pravic. Postopek za ugotovitev ničnosti znamke je namreč poseben postopek, takega postopka pa tožena stranka ni sprožila.
47. člen ZIL-1 je treba obravnavati tudi v povezavi z 48. členom ZIL-1, ki omejuje pravice imetnika znamke. Navedena določba našteva primere, v katerih imetnik znamke tretjim v gospodarskem prometu ne more prepovedati, da v skladu z dobrimi poslovnimi običaji uporabljajo imena, naslove, označbe, znake ali znamke.
dodatek za nego otroka - seznam hudih bolezni - višina dodatka
ZSDP-1 v tretjem odstavku 79. člena jasno določa, da je do višjega dodatka upravičen starš otroka, ki ima določene bolezni iz Seznama, ne pa katerokoli bolezen iz Seznama. Seznam določa tako bolezni, v zvezi s katerimi je priznana pravica do dodatka v osnovnem znesku (100 EUR) kot tudi bolezni, v zvezi s katerimi je priznana pravica do dodatka v višjem znesku (200 EUR). Tako iz ZSDP-1 kot iz Seznama izhaja, da je starš dolgotrajno hudo bolnega otroka upravičen do dodatka za nego in sicer načeloma v osnovni višini 100 EUR mesečno, v višjem znesku 200 EUR pa v primeru določene (in ne katerokoli) bolezni ali stanja iz vsakokrat veljavnega Seznama.
kršitev materialnih določb zakona - opis prekrška - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - javno naročanje - razpisna dokumentacija
Drži, da v obrazcu izjave, katere predložitev je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval z namenom preverjanja dokazovanja pogoja tehnične usposobljenosti ponudnika, ni natančno navedena oprema in gradbena mehanizacija, ki jo mora imeti ponudnik. Vendar to ne pomeni, da (ne)resničnosti inkriminirane izjave v konkretnem primeru ni mogoče presojati, in da v opisu ravnanja niso ustrezno konkretizirani vsi zakonski znaki očitanega prekrška.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - drugi načini prenehanja delovnega razmerja - prokurist - vodilni delavec
Za presojo zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, ali je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena po 73. ali po 74. členu ZDR-1. Ker je bilo v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno, da bo tožnik zastopal toženo stranko v imenu komplementarja kot prokurist, ker je bil tožnik kot prokurist vpisan tudi v sodni/poslovni register, s čimer je pridobil pooblastilo, da v določenih mejah zastopa toženo stranko (tožnik sicer ni zatrjeval, da pooblastil, ki jih je imel kot prokurist, ne bi izvajal), je pravilna ugotovitev, da je bila podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi 73. člen ZDR-1. Podelitev prokure, ki je bila vpisana v sodni/poslovni register, je tisto odločilno dejstvo, na podlagi katerega je treba zaključiti, da je bila tožnikova pogodba o zaposlitvi sklenjena po 73. členu ZDR-1 (ne glede na to, da je bil tožnik v tej pogodbi kot vodja blagovnega načrtovanja po svojem položaju in nalogah opredeljen kot vodilni delavec s posebnimi pooblastili). Zato sta se stranki lahko zakonito dogovorili tudi o takšnem načinu prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kot je bil določen v prvem odstavku 9. člena te pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VS00022962
ZPP člen 13, 379, 379/1. ZDSS-1 člen 21.
socialni spor - predhodno vprašanje - ničnost pogodbe
Tudi v socialnem sporu je odločitev sodišča lahko odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ki ne spada nujno v isto pravno področje. Določba 21. člena ZDSS-1 ne vsebuje izjem, zato lahko odloča o predhodnem vprašanju s civilnopravnega področja tudi specializirano sodišče v okviru spora o plačilu institucionalnega varstva.
ničnost letnega poročila - rezervacije - dolgoročne rezervacije - rezerve iz dobička
Rezerve iz dobička so kategorija lastnega kapitala (izražajo lastniško financiranje družbe), medtem ko so rezervacije del dolžniškega kapitala družbe, namenjenega poplačilu upnikov družbe. Dolgoročna rezervacija za kritje stroškov v prihodnosti je lahko obstoječa obveznost in ustreza merilom opredelitve dolga, četudi je treba znesek oceniti in je upnik še neznan.
Ni relevantno, kako bi naj tožena stranka zbrala sredstva, ki jih je morala rezervirati, temveč je pomembna le okoliščina, ali je izpolnila svoje obveznosti, ki so ji naložene s pravnimi predpisi. Če je bila tožena stranka dolžna oblikovati rezervacije, pa tega ni storila oziroma oblikovanje rezervacij ni bilo ustrezno, je to razlog za ugotovitev ničnosti letnega poročila tožene stranke in posledično za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine tožene stranke o uporabi bilančnega dobička, ki temelji na ničnem letnem poročilu.
ZPP člen 374, 374/2, 377. ZFPPIPP člen 440, 441, 443, 444.
dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - prenehanje pravne osebe - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - zavrženje revizije
Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bila tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga.
Pred izbrisom iz sodnega registra je tožeča stranka pridobila pravnomočen nalog za izpraznitev poslovnih prostorov. Ne glede na neuspeh tožene stranke v revizijskem postopku, pridobljeni nalog za izpraznitev poslovnih prostorov ne more predstavljati terjatve ali premoženja, nad katerim bi bil možen stečajni postopek po določbah 444. člena ZFPPIPP. Tožena stranka zato za revizijo nima (več) pravnega interesa.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga
Tožnik v predlogu za dopustitev revizije ni zadostil pogojem iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, saj ni navedel nobenega spornega pravnega vprašanja in v povezavi s tem obrazložil, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito.
ZUP člen 63, 66, 67. ZUPJS člen 34, 35, 51. ZSVarPre člen 51.
denarna socialna pomoč - nepopolna vloga - zakonska zveza - samska oseba - uradne evidence - pridobivanje podatkov
Podpis žene tožnika na vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ni obvezna sestavina vloge. Podatke o prejemkih žene tožnika bi CSD moral pridobiti od izplačevalca pokojnine ali od bank. Ker je rok za predložitev podatkov neuspešno potekel, CSD vloge ne bi smel zavreči, temveč bi moral nadaljevati postopek in po materialnem predpisu odločiti o zadevi.
ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/3. Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3/1.
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prometna nesreča - delovna nezgoda - povrnitev premoženjske škode - uporaba vozila - pojem uporabe vozila - prometna funkcija vozila - delovni stroj - viličar - dopuščena revizija
Za odločitev o ugovoru prve toženke, da je s plačilom vnaprejšnje pavšalne odškodnine krita vtoževana škoda, je odločilno, ali je šlo v obravnavanem primeru pri uporabi viličarja za „uporabo vozila“.
Glede vozil, ki se uporabljajo kot prometna sredstva in kot delovni stroji, je treba ugotoviti, ali se je takšno vozilo v trenutku, ko se je zgodila nesreča, v kateri je bilo vozilo udeleženo, uporabljalo zlasti kot prevozno sredstvo. Če je odgovor na to vprašanje pozitiven, ta uporaba lahko sodi pod pojem "uporaba vozila". Če pa se je vozilo uporabljalo kot delovni stroj, pa uporaba ne more soditi pod navedeni pojem.
V obravnavanem primeru je do nesreče prišlo ob uporabi viličarja, ki se je uporabljal kot prevozno sredstvo. Čeprav se je uporabljal z namenom, da delavec, ki se je nahajal v košari, doseže in pregleda višje ležeče police v skladišču, je bila ena izmed njegovih temeljnih funkcij ob tem tudi premikanje v smislu vožnje. V trenutku nastanka škodnega dogodka je namreč vozil vzvratno. Premikanje vozila je ena glavnih značilnosti, ki opredeljujejo prometno funkcijo vozila. V trenutku, ko se je zgodila nesreča, se je premikal v skladu s svojo temeljno oziroma tipično funkcijo: nakladanjem oziroma razkladanjem tovora.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali s sklepom o potrditvi prisilne poravnave pogojna ločitvena pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe po ZIZ, pridobi naravo nepogojne in pravnomočno priznane ločitvene pravice, na katero kasneje začeti stečajni postopek več ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00025264
OZ člen 39, 39/4. ZZK-1 člen 243, 243/2-1. SPZ člen 192, 196, 196/1, 199, 199/1, 199/3, 200.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - izbrisna tožba - ničnost pogodbe - zemljiški dolg - zemljiško pismo - izročitev zemljiškega pisma - izbris zemljiškega dolga - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - dopuščena revizija
Pravilna je praksa nižjih sodišč, da je akt o ustanovitvi zemljiškega dolga, sprejet z namenom izigravanja upnikov, ničen, ker ima nedopustno podlago (četrti odstavek 39. člena OZ). Zaradi ničnosti zavezovalnega posla - akta, ki je bil podlaga za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila za vpis zemljiškega dolga, je ničen tudi razpolagalni posel – zemljiškoknjižno dovolilo, vknjižba zemljiškega dolga pa neveljavna iz materialnopravnega razloga po 1. točki drugega odstavka 243. člena ZZK-1, ki utemeljuje izbrisno tožbo.
Za izbris (tudi konkretnega, z ničnim poslom nastalega) zemljiškega dolga iz zemljiške knjige na podlagi izbrisne tožbe po 1. točki drugega odstavka 243. člena ZZK-1 zemljiškega pisma ni potrebno predložiti.
OZ člen 201, 201/3. ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 367c, 367c/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - posebno težka invalidnost otroka - višina odškodnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - direktna revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker vrednost spornega predmeta glede prve tožnice presega 40.000,00 EUR (po drugem odstavku 367. člena ZPP) in je zato dovoljena po samem zakonu, je sodišče ne more dopustiti – že zato ne, ker v takem primeru ne more biti podan strankin interes za vložitev predloga za dopustitev revizije.
Predlog v delu, ki se nanaša na drugo tožnico in tretjega tožnika, ni utemeljen.