dovoljenost pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe
Obravnavana zadeva oziroma obravnavani procesni položaj se ne prilega prvemu odstavku 357.a člena ZPP. Višje sodišče v Celju kot pritožbeno sodišče namreč s sklepom ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, temveč sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Tak sklep pa ne pomeni meritorne odločitve in ni ekvivalenten sodbi.
sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Sodišče druge stopnje je v razlogih za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje navedlo, zakaj ugotovljenih kršitev ne more samo odpraviti. Zato pritožbeni očitek, da sklep ne vsebuje tehtne in prepričljive obrazložitve, ni utemeljen. V tej zadevi je predvsem treba upoštevati, da se doslej morebitna obveznosti toženke z vidika njene odškodninske odgovornosti sploh še ni obravnavala. To pa v nadaljevanju zahteva ugotavljanje dejstev, ki doslej še niso bila predmet obravnave. Zaradi varstva pravice obeh strank do pritožbe je v takšnem primeru utemeljena odločitev, da se postopek izvede pred sodiščem prve stopnje.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - ocena dokazov - prosta presoja dokazov - presoja verodostojnosti - odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacija odgovornosti
V postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo je prišlo do izvajanja dokazov v pravem dokaznem postopku, kar pomeni, da bi sodišče moralo izvedene dokaze oceniti v skladu z načelom proste presoje dokazov. Sodišče bi moralo vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, na podlagi takšne presoje pa ugotoviti, katero dejstvo se šteje za dokazano ali nedokazano (drugi odstavek 133. člena ZP-1). V obrazložitvi sodbe o prekršku bi moralo kratko navesti, katera dejstva in iz katerih razlogov šteje za dokazana ali nedokazana in kateri razlogi so bili odločilni pri uporabi pravnih predpisov (139. člen ZP-1).
dopuščena revizija - pristop k dolgu - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - odgovornost prevzemnika - pisna pogodba - dejanski prevzem
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odgovornost po 433. členu OZ podana le v primeru, ko je podlaga za prenos kakšne premoženjske celote ali njenega posameznega dela pisna pogodba, oziroma ali za odgovornost po 433. členu OZ zadošča dejanski prevzem premoženja, kar bi ustrezalo ustnemu dogovoru.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - prenehanje pogodbe po volji naročnika - odstop od pogodbe - odstopna pravica - izpolnitveni zahtevek - trditveno in dokazno breme
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je bilo glede na okoliščine konkretnega primera pravilno razporejeno trditveno in dokazno breme pri uporabi 648. člena OZ.
poškodba pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - pravno relevantna vzročna zveza - naravna vzročnost - odločba ZPIZ - omejitve delovne zmožnosti
Zakon ne določa, kaj se šteje za pravno relevantno vzročno zvezo, zato mora sodna praksa od primera do primera odgovoriti na vprašanje, ali je v danem primeru podana pravno upoštevna vzročna zveza. Takšna pravno relevantna vzročnost (enako pa velja tudi za presojo protipravnosti) bi bila v konkretnem primeru podana, če bi se tožnik poškodoval zato, ker je opravljal delo v nasprotju z omejitvami, ki so mu bila priznane z odločbo ZPIZ. Vendar kaj takšnega sodišče prve stopnje, ki je edino ugotavljalo dejansko stanje, ni ugotovilo. Nasprotno, ugotovilo je, da odrejeno delo ni presegalo omejitev, ki so bile tožniku priznane z odločbo ZPIZ z dne 12. 10. 2010; predvsem pa, da je škodni dogodek izključno posledica tožnikovega nedopustnega posega v obratujoči stroj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00026311
OZ člen 648. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika - trajno dolžniško razmerje - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja - odpovedni rok - posledice odstopa od pogodbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se 648. člen OZ, v delu, ki določa posledice odstopa od pogodbe, uporablja tudi v primeru, ko gre za odstop od pogodbe na podlagi pogodbeno dogovorjene opcije, da lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe z dogovorjenim odpovednim rokom.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zavarovalnica iz zavarovanja odgovornosti svojemu zavarovancu, če je oškodovanec kot navadna sospornika tožil oba in je zavarovanca zastopal odvetnik, dolžna povrniti znesek nad zneskom, na katerega sta bila solidarno obsojena oba.
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti določbe drugega odstavka 93. člena Zakona o obrambi (ZObr; Uradni list RS, št. 82/94 s spremembami).
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vodilni delavec
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi vodilnega delavca za določen čas iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe brez odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki je v mirovanju.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima v primeru sklenjene špedicijske pogodbe stojnina, ki jo prevozniku plača špediter in jo nato terja od naročnika storitve, v razmerju med špediterjem in naročnikom, naravo stroška v smislu 865. člena OZ ali gre za pogodbeno odškodninsko obveznost.
Z ugotovitvijo neobstoja razlikovalnega učinka bi sodišče ugotovilo absolutni razlog za zavrnitev znamke. Tega pa ni mogoče ugotavljati izven postopka za ugotovitev ničnosti znamke, ki se začne na podlagi posebne tožbe po 114. členu ZIL-1. Ugotovitve ničnosti znamke ni mogoče izreči v postopku presoje kršitve pravice iz znamke in ob presoji ugovorov, ki jih zaradi obrambe pred prepovednim zahtevkom imetnika znamke poda domnevni kršitelj pravic. Postopek za ugotovitev ničnosti znamke je namreč poseben postopek, takega postopka pa tožena stranka ni sprožila.
47. člen ZIL-1 je treba obravnavati tudi v povezavi z 48. členom ZIL-1, ki omejuje pravice imetnika znamke. Navedena določba našteva primere, v katerih imetnik znamke tretjim v gospodarskem prometu ne more prepovedati, da v skladu z dobrimi poslovnimi običaji uporabljajo imena, naslove, označbe, znake ali znamke.
Dejstvo, da je bila Pogodba najprej spremenjena s pisnim dodatkom in kasneje še ustno, na vprašanje enovitosti med tožečo stranko in družbo D., d.o.o. sklenjenega posla (pogodbe) ne vpliva. Sodišče druge stopnje je pogodbo "razčlenilo" zato, da je ugotovilo, v kakšnem obsegu je toženka pristopila k dolgu družbe D., d.o.o.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - tedenski počitek - vojska
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede opredelitve, ali tudi nošenje službene uniforme ali športne opreme Slovenske vojske, raztovarjanje vode za pitje, oddajanje umazanih oblačil v pranje, prevzemanje čistih oblačil, nahajanje v bazi, sestanki v zvezi z obveznostmi naslednjega dne pomenijo, da tedenski počitek pripadniku ni bil omogočen.
davčna napoved na podlagi samoprijave - začetek postopka o prekršku - uradno dejanje pristojnega organa
Iz predstavljene zakonske ureditve je razvidno, da je eden od temeljnih pogojev, da vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave izključi kaznivost za prekršek, da zavezanec davčno napoved vloži najpozneje do začetka postopka o prekršku. V skladu z določbo prvega odstavka 50. člena ZP-1 se postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti.
Stroga izpeljava načela materialne resnice ni povsem izvedljiva, saj bi le-to od sodišča terjalo, da se ob pomanjkanju pobude strank samo dokoplje do vseh informacij, ki so pravno relevantne za odločitev o zadevi. Navedeno bi namreč vodilo v situacijo, ko bi bila neodvisnost sodišča pri odločanju zamegljena oziroma celo onemogočena. Zato je v trenutni zasnovi našega kazenskega postopka in drugih kaznovalnih postopkov načelo materialne resnice potrebno razlagati tudi v povezavi z načelom kontradiktornosti. Slednje načelo pa je odraz predpostavke, da se resnica najbolje manifestira v soočenju nasprotujočih si stališč. Odraz tega pa je, da mora udeleženec tako v kazenskem postopku, kot v postopku z zahtevo za sodno varstvo zadostiti svojemu trditvenemu bremenu in ugovore glede dejanskega stanja tako konkretizirati, da jih je mogoče preizkusiti, morebitne dokazne predloge pa ustrezno substancirati.
Presoje verodostojnosti posameznih izpovedb ni mogoče opreti samo na listovno dokumentacijo. Načelo neposrednosti namreč sodišču narekuje, da svojo presojo o verodostojnosti posameznih izjav lahko opre le na preizkus tovrstnega dokaza na ustni obravnavi. Kolikor se je sodišče v obravnavanem primeru odločilo, da bo ugotavljanje pravno odločilnih dejstev oprlo tudi na izjave obeh udeležencev oziroma, da bo presojalo njuno verodostojnost, bi to lahko naredilo le na podlagi ustnega zaslišanja obeh udeležencev. Spoštovanje pravice do izjave kot sestavnega elementa načela kontradiktornosti namreč od sodišča terja, da prepričljivost tovrstnih dokazov neposredno preizkusi na ustni obravnavi. Brez takšnega preizkusa pa ni mogoče narediti zaključkov o verodostojnosti tovrstnih dokazov.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nejasni razlogi sodbe - razlogi sodbe v nasprotju z izrekom sodbe - pravna opredelitev prekrška - uporaba milejšega zakona
Vrhovna državna tožilka v zvezi z razlogi sodbe, ki se tičejo pravilne kvalifikacije prekrškov, opozarja, da se je višje sodišče v svoji odločbi sklicevalo na določbe ZJN-2 in ZJN-3. S stališčem, da takšne navedbe v odločbi pritožbenega sodišča predstavljajo kršitev po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, ker da izrek nasprotuje razlogom sodbe, slednji pa so nerazumljivi, vložnica zahteve ne more uspeti. Drži, da je višje sodišče v točki 1 napačno povzelo izrek prvostopenjske odločbe in navedlo, da je sodišče obdolžence spoznalo za odgovorne storitve prekrška po določbah ZJN-2. Napačno se na določbe ZJN-2 sklicuje tudi v 7. in 8. točki svoje odločbe. Takšno očitno zmotno povzemanje določb ZJN-2 pa ne pomeni, da je podana kršitev postopka po 8. točki prvega odstavka 156. člena ZP-1.
Bistveno je namreč, da je iz odločbe višjega sodišča kot celote mogoče razumeti, da sprejema stališče prvostopenjskega sodišča, ki je kot kasnejši milejši zakon uporabilo ZJN-3.