brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - višina vračila
Zmotno je stališče tožnice, da je dolžna vrniti izplačane stroške zgolj iz zneska, ki ji je bil prisojen iz naslova pravdnih stroškov. Iz določbe 48. člena ZBPP izhaja, da obstaja zaveza upravičenca povrniti stroške, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, iz premoženja, ki ga je pridobil, oziroma dohodkov, pri čemer se od njega ne sme terjati več kot je v postopku dejansko pridobil (četrti odstavek 48. člena ZBPP).
ZVO-1 člen 51. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje člen 9, 9/2.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - presoja vplivov na okolje - predhodni postopek - nezakonitost predpisa - exceptio illegalis - rafinerija zemeljskega plina
Stališče, v okviru katerega prvostopenjski organ ni preizkusil, ali je v konkretnem primeru potreben predhodni postopek, ne upošteva izpostavljenega neskladja Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje z Direktivo št. 2011/92/EU, s tem pa s pravom Evropske unije.
ZUP člen 248, 248/3, 251, 251/1. ZUS-1 člen 64, 64/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sofinanciranje začetih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih - točkovanje vloge - vpliv projekta na okolje
Toženka je za svojo ugotovitev, da sta bili sporni listini predloženi šele v pritožbenem postopku, zaradi česar ju ni mogoče upoštevati pri oceni projekta, navedla jasne in logične razloge ter se pri tem oprla na podatke v upravnem spisu, s čimer je po presoji sodišča v celoti sledila stališčem, ki izhajajo iz sodbe I U 574/2014.
O spremembi odločitve bi bilo mogoče govoriti le v primeru, če bi tokratni upravni akt tožniku odrekel kakšno pravico, ki bi mu bila prejšnjikrat priznana, namen obrazložitve v tem pogledu pa je zgolj omogočiti preizkus zakonitosti te odločitve.
ZVO-1 člen 9, 11, 29, 29/1. ZFPPIPP člen 374, 374/2, 374/2-1. Uredba o odpadkih (2011) člen 21.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - stečaj povzročitelja obremenitve
Tako določba 1. točke drugega odstavka 374. člena ZFPPIPP kot določba prvega odstavka 29. člena ZVO-1 očitno pomenita konkretizacijo načela subsidiarnega ukrepanja v specifičnem primeru stečaja, saj določata odgovornost države za odpadke, če te odgovornosti zaradi poteka stečajnega postopka ni mogoče naložiti njihovemu imetniku oziroma povzročitelju. V povezavi teh določb z 11. členom ZVO-1 gre torej za ureditev, ki je do splošnega načela odgovornosti povzročitelja obremenitve iz 9. člena ZVO-1 v razmerju specialnosti, zato je treba v situacijah, ki jih ureja, uporabiti to in ne splošne ureditve.
ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 22, 39, 54, 213. ZID-1 člen 19.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja dejavnosti - delovno razmerje - elementi delovnega razmerja
Določba drugega odstavka 13. člena ZDR-1 je kogentne narave ter v primeru, ko v razmerju med delodajalcem in osebo, ki zanj opravlja delo, obstajajo elementi delovnega razmerja, pogodbeni stranki ne moreta prosto izbirati pravne opredelitve tega razmerja, kar pomeni, da se v takšnem primeru delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen če je to posebej zakonsko določeno. Gre za t.i. načelo prednosti dejstev, po katerem se takšno razmerje, ne glede na voljo pogodbenih strank, po sili zakona šteje za delovno razmerje, delavec pa ima vse pravice iz delovnega razmerja
razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - podelitev pooblastila - brezplačna pravna pomoč - razlogi na strani upravičenca
Bistveni razlog za razrešitev odvetnika je dejstvo, da tožnik niti v treh mesecih po imenovanju novega odvetnika slednjemu ni podelil pooblastila za zastopanje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, za katerega je bil odvetnik s strani tožene stranke določen za izvajalca BPP. Pooblastilo ima namreč poseben pravnoposlovni namen, brez katerega odvetnik sploh ne more začeti opravljati svojega dela. Na podlagi pooblastila je odvetnik upravičen, da v imenu in na račun pooblastitelja opravlja procesna dejanja v postopku. Tožnik ne zanika, da pooblastila ni podpisal, njegova pojasnila, zakaj dogovor z odvetnikom ni bil mogoč, pa dodatno utemeljujejo krivdne razloge na njegovi strani. Sodišče zato pritrjuje toženi stranki, da nepodelitev pooblastila v konkretnem primeru predstavlja takšno okoliščino, ki jo je zakonodajalec z določbo desetega odstavka 30. člena ZBPP na zakonski ravni predvidel kot razlog na stani upravičenca, zaradi katerega odvetnik ne more v redu opravljati svoje dolžnosti.
ZDavP-2 člen 79. ZOdvT člen 13. ZUP člen 116. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 27.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - stroški postopka - stroški pravnega zastopanja - priglasitev stroškov
V zvezi s stroški vloge z dne 17. 4. 2014 sodišče enako kot drugostopni davčni organ ugotavlja, da gre za stroške, ki so nastali v zvezi z opravili v postopku pritožbe na odločbo z dne 20. 6. 2013, kar niti ni sporno. Sporna je priglasitev omenjenih stroškov, ki mora biti oziroma bi morala biti opravljena do izdaje odločbe, sicer stranka skladno z določbami ZUP (116. člen) izgubi pravico do povrnitve stroškov. Iz upravnih spisov povsem jasno sledi, da tožeča stranka v vlogi in do izdaje odločbe stroškov ni priglasila. To tudi jasno sledi iz odločbe z dne 17. 9. 2014, v kateri se to izrecno ugotavlja v izreku odločbe. To pa pomeni, da je davčni organ s tem, ko tožeči stranki ni priznal nagrade za posel - stroškov vloge z dne 17. 4. 2014, ravnal pravilno in skladno s predpisi, na katere se sklicuje v izpodbijanem sklepu.
Najnižjega količnika prvostopni organ v obrazložitvi odločbe res ne pojasni. Zato pa pojasni njegovo uporabo drugostopni organ v svoji odločbi. Sodišče se z razlogi druge stopnje strinja. Očitana kršitev materialnega zakona (ZOdvT) zato ni podana.
V obravnavani zadevi je tožnica s pritožbo izpodbijala dopis davčnega urada. Ta dopis je po svoji vsebini odstop tožničine zadeve drugemu upravnemu organu (ZPIZ). Odstop zadeve drugemu organu pa je zgolj akt poslovanja upravnega organa. To pomeni, da odstop zadeve drugemu organu ni upravna odločba oziroma upravni akt v smislu 2. člena ZUP, ker se z njim ne odloča o pravicah ali obveznostih stranke. Zato takega akta ni mogoče izpodbijati s pritožbo.
dovoljenje za stalno prebivanje - izdaja posebne odločbe po uradni dolžnosti - odjava iz registra stalnega prebivalstva
Iz podatkov v spisu izhaja, da tožnica dne 26. 2. 1992 ni bila izbrisana, temveč je bila z dokončnostjo odločbe Mestnega sekretariata za notranje zadeve Ljubljana z dne 7. 7. 1993 in na njeni podlagi ter na podlagi 8. člena Zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva, odjavljena iz registra stalnega prebivalstva, ker je bilo v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, uvedenega po uradni dolžnosti, ugotovljeno, da tožnica ne prebiva (več) na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča. Navedeno pa daje podlago za zaključek, da v konkretnem primeru za izdajo posebne odločbe po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 1. člena ZUSDDD, niso izpolnjeni predpisani zakonski pogoji.
ZDDV-1 ne določa, da ima davčni zavezanec pravico do popravka obračunanega DDV (že) v primeru, če transakcije niso plačane. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZDDV-1 lahko davčni zavezanec popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Tudi po presoji sodišča je iz smisla in namena navedene zakonske določbe razumeti, da mora davčni zavezanec svoje terjatve prijaviti v stečajni postopek.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - javna listina - izpisek iz uradne evidence
Iz besedila 2. člena ZPŠOIRSP je razvidno, da je v vsakem primeru kot osnovni pogoj, da je lahko nekdo upravičenec do povračila škode to, da je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva.
Izpisek iz uradne evidence je javna listina, skladno s prvim odstavkom 169. člena ZUP pa listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil v mejah svoje pristojnosti, dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa. Vendar pa je v skladu s prvim odstavkom 171. člena ZUP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini oziroma kopiji javne listine dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena. Sodišče meni, da tožnik s predloženimi listinami ni dokazal, da uradne evidence neresnično potrjujejo, da tožnik ni bil izbrisan.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - odlog izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik v obravnavani zadevi vložil pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi in hkrati predlagal odložitev njegove izvršitve do odločitve organa druge stopnje, podrejeno pa prošnjo za odobritev obročnega odplačevanja. Prošnja za odložitev izvršitve citirane odločbe in prošnja za odobritev obročnega plačevanja nista predmet izpodbijanega sklepa in posledično tudi ne predmet tega upravnega spora. Zato tožnik z ugovori, ki se na izpodbijani sklep o davčni izvršbi ne nanašajo, ne more biti uspešen. Konkretnih ugovorov, ki bi se nanašali na izpodbijani sklep pa tožnik ne navaja.
davčni inšpekcijski nadzor - opravljanje neregistrirane dejavnosti - DDV - obračun davka - ocena davčne osnove - dokazovanje
V obravnavanem primeru so podani pogoji za pristop davčnega organa k oceni davčne osnove tako po prvi, drugi kot tudi po tretji alineji prvega odstavka 68. člena ZDavP-2. Iz dejanskega stanja namreč izhaja, da tožnik ni prijavil obveznosti za obračun in plačilo DDV iz naslova opravljanja neregistrirane dejavnosti preprodaje motornih vozil kot obdavčen promet in tudi ni napovedal svojih dohodkov iz tega naslova, o čemer tudi ni vodil evidenc.
Iz podatkov v upravnem spisu je razvidno, da je tožnik dne 24. 2. 2016 samovoljno zapustil Azilni dom in se vanj v roku treh (3) dni ni vrnil in tudi ni ničesar sporočil. Sodišče je zato ocenilo, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje tega upravnega spora.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Po mnenju sodišča je tožena stranka ravnala pravilno, ko je na podlagi določb 24. člena ZBPP tožnikovo prošnjo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v konkretnem primeru zavrnila.
ZUS-1 člen 2, 28, 28/2, 28/4, 32, 32/2, 32/3. ZSPDLS člen 1, 1/1, 3, 3/1, 3/1-1, 3/1-5, 14.
javni razpis - stvarno premoženje lokalne samouprave - molk organa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt poslovanja - zavrženje tožbe - zavrženje začasne odredbe
Glede na določbe ZUS-1 in ZSPLDS je nedvomno, da se postopek izbire upravljavca stvarnega premičnega premoženja ne vodi kot upravni postopek. To pomeni, da akt, izdan v tem postopku, oziroma njegova neizdaja, ni ravnanje v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim organ odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Izpodbijani akt je tako imenovani akt poslovanja tožene stranke, s katerim se je po opravljenem razpisu javnega zbiranja ponudb odločalo o upravljalcu premičnega stvarnega premoženja. V upravnem sporu zato ni mogoče izpodbijati aktov tega postopka ali uveljavljati molka organa in drugih kršitv, oziroma presojati nezakonitost postopka.
ZLet člen 166, 179m, 179m/1 179m/1-2. Uredba o ratifikaciji protokolov o spremembah Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu člen 83a. ZUP člen 214.
civilno letalstvo - stalni nadzor - država registracije letala - sprejem nadzora iz tujega registra - letna tarifa za veljavnost potrdila - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, za kakšne storitve gre, oziroma na katere storitve se zaračunana zneska nanašata. Za tarifiranje na podlagi omenjene postavke in s tem za upoštevanje spornih 450 točk iz Tarife za izvajanje storitev Agencije je namreč bistveno dvoje: 1. da je bila sklenjena (in se kot takšna sprejme oziroma „potrdi“) pogodba po 83. bis členu Konvencije in 2. da je na tej podlagi Agencija sprejela obveznost nadzora nad zrakoplovom, ki je vpisan v tuji register. To pa pomeni, da morajo biti iz obrazložitve (in ne iz izreka) sklepa razvidni podatki tako o sklenjenih dogovorih na podlagi Konvencije kot tudi o nadzoru, ki ga je Agencija prevzela v konkretnem primeru, in s tem podatki, ki predstavljajo dejansko podlago za uvrstitev storitve pod navedeno tarifno številko.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - vračilo davka - razdrtje pogodbe
V konkretnem primeru ni spora o tem, da odločba, s katero bi bilo ugotovljeno preplačilo dohodnine od dobička iz kapitala, ni bila izdana niti ni bila odpravljena odmerna odločba. Dohodnina torej ostaja plačana na podlagi ustrezne pravne podlage in s tem zakonito. To pa obenem pomeni, da ni podlage za vračilo davka na podlagi 97. člena ZDavP-2. Podlage za vračanje tudi ni, kot pravilno ugotavlja že drugostopni organ, na podlagi drugih določb ZDavP-2 oziroma drugih davčnih predpisov, saj primeri, ko bi bilo možno vračilo davka od dobička iz kapitala v zakonu niso posebej določeni. Analogija z uporabo določb o vračilu davka, ki jih vsebuje Zakon o davku na promet nepremičnin in s tem zakon, ki izrecno ureja drugo vrsto davka, pa po presoji sodišča ni možna.
sprejem v državljanstvo - naturalizacija - otrok - nastop polnoletnosti - rok za odločitev
Tožničino vlogo za sprejem v državljanstvo je potrebno obravnavati v povezavi z vlogo tožničinega očeta za njegov sprejem v državljanstvo, saj sta obe zadevi med seboj povezani. Če bi prvostopenjski organ ravnal v skladu s predpisanimi inštrukcijskimi roki iz prvega odstavka 222. člena ZUP, bi lahko že do konca marca 2014 izdal odločbo v zvezi z državljanstvom tožničinega očeta in za tem tudi za tožnico. Tožnica ne more biti v slabšem položaju zaradi tega, ker prvostopenjski organ ni odločal v inštrukcijskih rokih.
ZVPNPP člen 3, 4, 8, 10, 10/8, 12, 12/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. 5. 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta preambula točka 7, 13, 16, 17, Priloga I točka 31.
Izpodbijana odločba je pravilno izdana na podlagi drugega odstavka 12. člena ZVPNPP, saj je imel organ prve stopnje za takšno postopanje ustrezno pravno podlago ob ugotovitvi, da tožeča stranka izvaja agresivno poslovno prakso, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno in ki glede na ugotovitve o stroških telefonskih klicev brez dvoma lahko povzroči oškodovanje potrošnikov. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je organ v konkretnem primeru pravilno uporabil določbo 8. točke 10. člena ZVPNPP.