omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve tujca iz države - odločba o vrnitvi - zloraba postopka mednarodne zaščite - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - objektivna merila
Pristojni organ lahko odredi ukrep obveznega zadrževanja na območje azilnega doma, kadar je prosilcu omejeno gibanje zaradi postopka vračanja v skladu z zakonom, ki ureja vstop, bivanje in zapustitev tujcev v Republiki Sloveniji, da bi se izvedel in izvršil postopek vrnitve ali postopek odstranitve ter je mogoče utemeljeno domnevati, da je prosilec prošnjo podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, pri čemer je imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
Možnost zaprositi za mednarodno zaščito predstavlja objektivno merilo, na podlagi katerega je mogoče sklepati, da je mogoče utemeljeno domnevati, da je prošnja podana le zaradi zadržanja oz. otežitve izvedbe odločbe o vrnitvi, vse pa v smislu prej navedene določbe Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev).
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - identiteta - nevarnost pobega - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Slika na fotografiji, predložena na naroku za glavno obravnavo ustreza izgledu tožnika, ujemajo pa se tudi osebni podatki s tistimi, ki jih je tožnik (ves čas enake) posredoval pristojnim organom v postopku vračanja oziroma v postopku mednarodne zaščite, zato mora tožena stranka skupaj z ostalimi okoliščinami presodi tudi ta, naknadno predloženi dokaz, in šele potem odloči o obstoju citiranega razloga za pridržanje.
V zvezi z razlogom za pridržanje po 3. alinei prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 pa sodišče ugotavlja, da ostaja odprto oziroma ne zadosti presojeno vprašanje, kdaj je tožnik prvič izrazil namero, da zaprosi za mednarodno zaščito.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve tujca - zloraba postopka mednarodne zaščite - objektivno merilo
Na podlagi 3. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 lahko pristojni organ odredi ukrep obveznega zadrževanja na območje azilnega doma, kadar je prosilcu omejeno gibanje zaradi postopka vračanja v skladu z zakonom, ki ureja vstop, bivanje in zapustitev tujcev v Republiki Sloveniji, da bi se izvedel in izvršil postopek vrnitve ali postopek odstranitve ter je mogoče utemeljeno domnevati, da je prosilec prošnjo podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, pri čemer je imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito, kar je, kot se pravilno navaja v izpodbijanem sklepu, objektivno merilo v smislu točke d tretjega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev).
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete prosilca - dvom - postopek odstranitve tujca iz države - zloraba postopka - subjektivne okoliščine
Tožnik je s predložitvijo te listine na naroku pred sodiščem to svojo obveznost izpolnil do te mere, da je zaključek toženke o izkazanem očitnem dvomu v identiteto tožnika vsaj preuranjen, če ne napačen.
Tožnik pa ni vložil prošnje z namenom zlorabe. To velja še toliko bolj glede na podan opis okoliščin, ki ne kažejo nobenega zavlačevanja ali odlašanja ter je toženkino sklepanje zato delno napačno, delno pa tudi pomanjkljivo, saj se toženka tudi nikjer ne opredeli glede tožnikove izjave, da je želel prošnjo vložiti v Azilnem domu, kjer je bil tudi prijet.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka se na okoliščine v zvezi s tožnikovim zdravstvenim stanjem, ki bi lahko vplivale na tožnikovo sposobnost in s tem možnost, da zaprosi za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času, oziroma na njegov položaj v postopku sploh, ne ozre in se o njih v izpodbijanem sklepu in v odgovoru na tožbo ne izreče. Tako ostajajo po presoji sodišča razlogi izpodbijanega sklepa pomanjkljivi v bistvenem in jih kot takšnih ni mogoče preizkusiti.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog - družinske in zasebne težave
Zatrjevana ekonomska šibkost tožnika brez neke posebne okoliščine, ki bi govorila za njegovo izstopajočo ranljivost in brez izkazanega namernega odtegovanja nujne pomoči, ne spada pod pravni okvir subsidiarne škode. Tožnik je podal preveč pavšalen tožbeni ugovor, da se v delih države, iz katere tožnik prihaja, še pojavlja politična represija in kršenje človekovih pravic, ki da so zaznamovali tožnikovo življenje ter da je državo zapustil zaradi preganjanja zaradi družinskih in sistemskih težav države, ki so skladne s splošnimi dejstvi izvorne države. Zgolj s tem tožnik ni uspel izkazati, da ima zahtevek, ki ni očitno neutemeljen.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - resna škoda - trditveno in dokazno breme
Tožnik že na trditveni ravni ni zadostil svojemu delu trditvenega in dokaznega bremena, saj zgolj zaradi svojega razmišljanja o istospolnih odnosih, ki jih ni nikoli prakticiral, in zaradi dvomov o islamu zaradi želje po uživanju svinjskega mesa in alkoholnih pijač v Tuniziji ne bi bil preganjan.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - preganjanje - nedržavni subjekt - krvno maščevanje - neprerekana dejstva
Tožnik je v postopku pred upravnim organom sicer zatrjeval, da policija ni ukrenila ničesar, vendar je upravni organ te trditve obrazloženo ocenil kot posplošene (neverodstojne), torej neizkazane. Ker tožnik v tožbi ne ugovarja tej ugotovitvi, sodišče ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje dejanskega stanja, pomembnega za odločitev v zadevi.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - preganjanje - kršitve človekovih pravic - diskriminacija - resna škoda
Tožnik je uveljavljal splošno diskriminacijo Berberov v Alžiriji, vendar je hkrati izpovedal tudi, da v Alžiriji ni bil kot Berber nikdar napaden in v Alžiriji ni bil nikoli fizično ogrožen, temveč zgolj, da mu niso pomagali pri šolanju z organiziranim prevozom v šolo, ki je bila po njegovi oceni oddaljena 15-20 km, čeprav je sam izpovedal tudi, da so nekateri vrstniki šolo kljub temu obiskovali, on pa ne. Takšna ravnanja ne dosegajo standarda hude kršitve človekovih pravic, poleg tega pa ob upoštevanju dejstva, da je bil tožnik ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito star 15 let, za presojo utemeljenega strahu pred bodočim preganjanjem oz. bodočo škodo pravno niso relevantna, saj se nanašajo na čas osnovnošolskega obdobja, ki običajno traja do petnajstega leta starosti.
ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/3, 64, 65. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 28, 28(2).
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - azilni postopek - načelo sorazmernosti
Tožnik se je očitno brez kakršnega koli pritiska objektivnih okoliščin odločil, da ne bo počakal vsebinske odločitve tožene stranke o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ampak je raje odšel v Francijo. Zato je v tem smislu poseg v pravico do azilnega postopka iz 18. člena Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah zarad izpodbijanega sklepa sorazmeren.
Izpodbijani akt ne nalaga tožniku zapustitve Slovenije, tožnik pa ni navedel nobenega dejanja preganjanja, ko je še bil na Kosovu v obdobju od prestane kazni do leta 2014, ko je Kosovo zapustil. To pomeni, da tožnik nima zahtevka z vidika načela nevračanja, zato do posega v pravico iz člena 19(2) Listine Evropske Unije pa sploh ni prišlo.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - identiteta - postopek odstranitve tujca - zloraba postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Za odreditev omejitve gibanja v primeru, ko pristojni organ očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo je omejitev gibanja dopustna le, če pristojni organ preverja ali ugotavlja prosilčevo istovetnost ali državljanstvo. Navedenega ukrepa ni mogoče izreči že v stanju, ko pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo, vendar je ne preverja. Izpodbijani ukrep je na navedeni podlagi mogoče izreči le, kadar pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo in bo zato izvedel določena ravnanja preverjanja prosilčeve identitete ali državljanstva. V nasprotnem primeru ukrep ne bi bil nujen in bi bil nesorazmeren.
Tožnik s tem, ko do izdaje izpodbijanega sklepa ni predložil nobenega osebnega dokumenta s fotografijo, ni ravnal v skladu z zakonom in ni nedvomno izkazal svoje identitete, vendar to ne zadostuje za obstoj očitnega dvoma v tožnikovo istovetnost, to je, da tožnik ni oseba, za katero se izdaja. Tožnik s tem, ko toženki ne predloži osebnega dokumenta, otežuje njegovo identifikacijo, zlasti pa morebitno vračanje v izvorno državo, vendar pa to še ne pomeni, da osebni podatki, ki jih navaja, niso resnični. Zgolj očiten dvom v resničnost zatrjevane identitete pa je lahko razlog za omejitev gibanja na podlagi 1. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
Izpodbijani sklep je po presoji sodišča nezakonit v delu, ki se nanaša na 1. alinejo prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 tudi zato, ker iz njegove obrazložitve ni razvidno toženkino dolžnostno ravnanje (kar tožnik v tožbi uveljavlja s sklicevanjem na potrebno presojo sorazmernosti in v tem okviru nujnosti ukrepa), torej na kakšen način bo toženka preverjala tožnikovo istovetnost.
ZMZ-1 je s tem, ko je v besedilo prej navedene tretje alineje prvega odstavka 84. člena vključen tudi pogoj, da je imel prosilec „možnost zaprositi za mednarodno zaščito“, določa prav objektivno merilo v smislu točke določbe (d) tretjega odstavka 8. člena Recepcijske direktive. Navedena določba Recepcijske direktive namreč med objektivna merila celo izrecno uvršča („vključno s tem“) okoliščino, da „je prosilec že imel priložnost začeti azilni postopek“.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1,84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - dvom - postopek odstranitve tujca iz države - zloraba postopka mednarodne zaščite - objektivni kriterij - zmotna uporaba materialnega prava
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za očiten dvom v istovetnost določene osebe. Tak dvom bi bil na primer podan, če bi prosilec tekom postopka spreminjal svoje osebne podatke, če bi na primer dajal različne podatke o svojem imenu, priimku, datumu rojstva, državljanstvu in podobno. Tožena stranka pa različnega podajanja osebnih podatkov tožniku ne očita.
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu tudi ni navedla, kako bo s pridržanjem tožnika preverjala njegovo istovetnost.
V zvezi z odreditvijo ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce zmotno uporabljeno materialno pravo, saj za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito v ZMZ-1 v okoliščinah, ko objektivni kriteriji iz točke (d) tretjega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito niso ustrezno implementirani, ni zakonske podlage.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-3. ZUS-1 člen 31, 31/2, 35. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - dvom - postopek odstranitve tujca iz države - zloraba postopka mednarodne zaščite - odstranitev tujca iz države - poziv na dopolnitev tožbe
Omejitve gibanja v primeru, ko pristojni organ očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo je mogoče izreči le, kadar pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo in bo zato izvedel določena ravnanja preverjanja prosilčeve resnične identitete.
Ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je tožnik za mednarodno zaščito zaprosil po tem, ko je bil že v postopku vračanja po ZTuj-2, temveč mora temeljiti na tožnikovih individualnih okoliščinah ter njegovem ravnanju pred vložitvijo prošnje in ob njej. Ugotovitev objektivnega kriterija za omenjeno utemeljeno domnevo sam po sebi še ni dovolj za individualno oceno nujnosti ukrepa pridržanja na CT po drugem odstavku 84. člena ZMZ-1, ki je po vsebini enak odvzemu svobode.
mednarodna zaščita - prosilec za mednarodno zaščito - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države - obrazloženost odločbe
Za odločitev o zadevi je bistvena presoja tožnikovega namena vložitve prošnje, torej njegovega subjektivnega odnosa do vložitve prošnje za mednarodno zaščito. Dvodnevni zamik pri vložitvi prošnje po presoji sodišča ne pomeni obdobja, ki bi zaradi svoje dolžine že objektivno sam po sebi, pomenilo podlago za sklepanje, da je tožnik vložil prošnjo za mednarodno zaščito z namenom zlorabe.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - preganjanje - nedržavni subjekt - krvno maščevanje - odločba o vrnitvi - splošna verodostojnost - resna škoda - mednarodna tiralica - pravica do izjave
Tožena stranka je prošnjo zavrnila v rednem postopku iz drugih razlogov in sicer zato, ker tožniku ni verjela, da so se mu zgodili dogodki, kot jih je opisal, pa tudi zato, ker niso bili podani razlogi preganjanja, kot so navedeni v ZMZ-1 (npr. preganjanje zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja itd.). Zavrnila jo je tudi zato, ker ni ugotovila, da bi mu grozila resna škoda.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nastanitev v centru za tujce - začasna odredba - istovetnost
Razlog za omejitev gibanja po prvi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 je po presoji sodišča podan le, če je dvom v istovetnost prosilca očiten. Zgolj dejstvo, da tožnik svoje identitete ne izkazuje s predložitvijo osebnih dokumentov, za uporabo navedene določbe ZMZ-1 ne zadostuje, saj to namreč pomeni le, da tožnik svoje identitete ni izkazal nedvoumno, ne pa tudi, da je dvom v identiteto, ki jo zatrjuje oseba, ki prosi za mednarodno zaščito, tudi očiten. Dvom je očiten le, če je podkrepljen še z dodatnimi okoliščinami.
Vendar se po oceni sodišča očiten dvom v istovetnost pri tožniku poraja predvsem iz razloga popolne neaktivnosti v zvezi s pridobitvijo rojstnega lista, za katerega je samoiniciativno obljubil, da ga bo skušal pridobiti. Sodišče zaradi njegove več kot desetdnevne neaktivnosti v Centru za tujce ne more slediti njegovi obljubi, da bi v Azilnem domu izpolnil obljubo in skušal pridobiti dokumente oziroma vsaj ustrezne podatke o svoji identiteti, saj bi s telefonom, kot navaja, da bi poizkusil v Azilnem domu, lahko storil enako tudi v Centru za tujce, kjer se prosilcem omogoča dostop tako do telefona kot računalnika. Glede na navedeno sodišče meni, da so tudi po zaslišanju izkazani pogoji za tožnikovo pridržanje po prvi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožena stranka je sodišče obvestila, da sta tožnika zapustila Azilni dom. Ker se torej ne nahajata v Azilnem domu, v katerem bi morala počakati na pravnomočno odločitev o njuni prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazujeta več pravnega interesa za vodenje postopka.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 3/2-2. ZMZ-1 člen 49, 51, 51-4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba Dublin II - sistemske pomanjkljivosti - predaja Republiki Hrvaški - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - zdravstveno stanje prosilca
Sodišče se pridružuje ugotovitvam tožene stranke, da je sam azilni postopek na Hrvaškem primerljiv s postopkom v Sloveniji, prosilcem pa so zagotovljene podobne pravice, kot prosilcem v Sloveniji.
Ne šteje se vsaka bolezen prosilca za mednarodno zaščito kot upoštevna v okviru 3. člena EKČP ter 4. člena Listine EU, temveč mora iti za situacijo, v kateri ima prosilec „posebej hudo duševno ali fizično bolezen“ in da je posebna resnost njegovega zdravstvenega stanja ugotovljena na podlagi objektivnih elementov (npr. zdravniških potrdil), ki jih predloži prosilec. Nadaljnja upoštevna okoliščina pa je dejanska in izkazana nevarnost za znatno in nepopravljivo poslabšanje takega zdravstvenega stanja zadevne osebe, kar mora prav tako izhajati iz predloženih dokazil.
azil - omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - tožba v upravnem sporu - roka za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Po drugem odstavku 70. člena ZMZ-1 se tožba zoper sklep iz 84. člena tega zakona lahko vloži v treh dneh od vročitve. V obravnavani zadevi je bil izpodbijani sklep, kot izhaja iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu, ki ga je sodišču predložila tožena stranka, tožeči stranki vročen v torek 11. 8. 2020. Z naslednjim dnem, tj. 12. 8. 2020 je začel teči tridnevni rok za tožbo, ki se je iztekel v petek 14. 8. 2020. Tožeča stranka je sodišču tožbo poslala priporočeno po pošti dne 17. 8. 2020. Tožba je po navedenem vložena po poteku zakonsko določenega roka, zato jo je moralo sodišče kot prepozno zavreči.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve - zloraba postopka mednarodne zaščite - obrazloženost odločbe
Za odločitev je bistvenega pomena presoja tožnikovega namena, torej njegovega subjektivnega odnosa do vložitve prošnje za mednarodno zaščito.
Razlogi, na katere se v tem pogledu sklicuje toženka, bi sicer sami po sebi načeloma zadoščali za tako sklepanje, vendar je tožnik navedel jasne, prepričljive in logične razloge, ki so v neposrednem nasprotju s takim sklepanjem, do katerih se toženka do teh razlogov po vsebini sploh ni opredelila, zato sodišče ugotavlja, da obstoj drugega izmed prej navedenih zakonskih pogojev za omejitev gibanja po tretji alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni ne ustrezno ugotovljen, ne obrazložen.