Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/3, 5, 18, 18/1, 18/1-b, 20, 20/5. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - pravica do izjave - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - Republika Hrvaška - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - začasna odredba
Res je, da tožena stranka tožnika ni seznanila, da se je Hrvaška v svojem odgovoru izrecno sklicevala na peti odstavek 20. člena Uredbe Dublin III, vendar to na odločitev v zvezi s predajo tožnika nima vpliva. Odločilno v tej zadevi namreč je, ali je bil tožnik seznanjen z dejstvom, da je Hrvaška prevzela odgovornost, in ali je imel možnost izpodbiti domnevo, da ima Hrvaška vzpostavljene minimalne standarde na področju mednarodne zaščite in se zato lahko šteje za varno državo za državljane tretjih držav.
Tožnikove izjave ne izkazujejo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev na Hrvaškem.
mednarodna zaščita - prosilec iz Afganistana - verodostojnost prosilca - nove okoliščine
Med strankama ni spora o tem, da so v tožnikovi izvorni državi Afganistan oblast v mesecu avgustu 2021 prevzeli talibani v celotni državi. Tožnik, glede na novo nastale okoliščine oziroma zaradi popolnoma spremenjenih razmer v izvorni državi Afganistan izpolnjuje pogoje za priznanje statusa subsidiarne zaščite na podlagi 1. in 2. alineje 28. člena ZMZ-1, saj tožena stranka navedbam tožnika v naknadnih pripravljalnih vlogah (s prilogo) glede spremembe situacije v Afganistana in prevzema oblasti s strani talibanov v celotni državi (15. 8. 2021) ni oporekala oziroma jim ni kakorkoli nasprotovala niti ni predložila nobenih drugih ažurnih in verodostojnih informacij o morebitnem drugačnem aktualnem stanju v Afganistanu po prevzemu oblasti s strani talibanov, ki bi nasprotovale s strani tožnika predloženim informacijam oziroma s strani sodišča pridobljenim informacijam, to je smernicam UNHCR o Afganistanu iz februarja 2022.
ZMZ-1 člen 49. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici
Tožnik z vidika drugega pod-odstavka člena 3(2) Dublinske uredbe nima zahtevka v zvezi z varstvom pred prepovedjo nečloveškega ravnanja v primeru vrnitve v Zvezno republiko Nemčijo.
mednarodna zaščita - podaljšanje subsidiarne zaščite - izključitveni razlog - tajni podatki
Toženka je zavrnila tožnikovo prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite, ker je ugotovila, da pri tožniku obstaja izključitveni razlog iz 3. alineje drugega odstavka 31. člena ZMZ-1, po katerem se subsidiarna zaščita ne prizna prosilcu, če obstaja utemeljen sum, da je storil dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli ter v 1. in 2. členu Listine Združenih narodov.
ZMZ-1 člen 20, 20/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - vzročna zveza - utemeljen strah - resna škoda - status begunca - status subsidiarne zaščite - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - informacije o izvorni državi - tožbene novote - dokazno breme - bistvena kršitev določb postopka
Odločbe se ne da preizkusiti. To pa je kršitev pravil postopka za izdajo izpodbijane odločbe, ki je mogla vplivati na odločitev v zadevi, da se prošnja tožnika zavrne, saj je pri oceni verodostojnosti eden bistvenih elementov objektivnosti namreč to, da je treba upoštevati tako pozitivne kot tudi negativne elemente prosilčeve (ne)konsistentnosti, čemur v konkretnem primeru tožena stranka ni sledila, glede na citirane neobrazložene ocene in zaključke, zato se ugotovljena kršitev pravil postopka kvalificira kot bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v povezavi s 33. členom ZMZ-1.
Utemeljenost strahu pred preganjanjem je treba presojati tudi glede na objektivne okoliščine, tako da ni potrebno čakati, da se prosilcu najprej zgodi nekaj hudega v smislu določil 26. člena ZMZ-1 (dejanja preganjanja), še preden zapusti izvorno državo.
Ob med strankama nespornem dejstvu, da je bil tožnik v izvorni državi med trajanjem pripora že podvržen ravnanju, ki ustreza opredelitvi mučenja in nečloveškega ravnanja oziroma kaznovanja, sodišče po povedanem ugotavlja, da tožnik izpolnjuje vse pogoje za priznanje statusa begunca iz 2. odstavka 20. člena ZMZ-1.
ZMZ-1 člen 84a, 84a-3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - napačna uporaba materialnega prava
Cilj pridržanja po Uredbi Dublin III je omogočiti izvedbo postopkov za predajo v skladu s to uredbo, kar pomeni, da morajo biti subjektivne okoliščine po svoji naravi take, da omogočajo sklepanje, da oseba ne bo počakala na izvedbo vrnitve v državo članico EU, ki jo je enkrat že samovoljno zapustila. V tem okviru je ugotavljanje razlogov, zakaj je oseba zapustila drugo državo članico, ki je zakonsko določen objektivni kriterij, lahko pomembno za presojo stopnje nevarnosti pobega, vendar le v povezavi z dodatno kvalificiranimi okoliščinami, ki izvirajo iz sfere obravnavanega posameznika.
mednarodna zaščita - vezanost upravnega organa na stališče sodišča
V konkretnem primeru sodišče ugotavlja, da je pri ponovnem odločanju tožena stranka upoštevala pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se tičejo postopka, izražena v navedeni pravnomočni sodbi št. I U 14/2021 z dne 18. 8. 2021.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - načelo nevračanja - osebni razlogi - varna izvorna država
Tožnikovi razlogiza zapustitev izvorne države so zasebne narave, saj se nanašajo na njegovo intimno razmerje. To pa ni razlog za mednarodno zaščito po zgoraj navedenih določbah ZMZ-1.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - zahteva za izdajo začasne odločbe - težko popravljiva škoda
Oseba ne sme biti pridržana zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek, določen v Uredbi Dublin III, zato morajo biti podane tudi druge dodatne kvalificirane okoliščine na strani tožnika. Okoliščina, ko prosilec za mednarodno zaščito prečka mejo in se giba po neobljudenem območju, je sicer lahko take narave, da je na njeni podlagi možno sklepati, da oseba nima namena zaprositi za mednarodno zaščito, vendar je treba to okoliščino upoštevati glede na ostale okoliščine in posebnosti vsakega posamičnega primera. V konkretnem primeru je treba po drugi strani upoštevati tudi to, da je bil tožnik prijet v bližini Slovenske vasi, kar je zelo blizu slovensko-hrvaške meje. To se je zgodilo ponoči in po presoji sodišča ni bilo niti možnosti, da bi tožnik v tako kratkem času, torej od prehoda preko meje uspel priti do najbližje policijske postaje. Tožnik je že imel možnost pobegniti, če bi to zares hotel.
Potrebnost izdaje začasne odredbe je izkazana že zato, ker je sodišče izrek ukrepa v tej zadevi (I. točka izreka te sodbe) odpravilo iz razloga, ker niso bili podani razlogi, določeni v Dublinski uredbi, torej zato, ker je sklep nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine obravnavane zadeve pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode, kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja. Hkrati pa sodišče meni, da z izdajo začasne odredbe tudi v ničemer ne bi bila prizadeta javna korist.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/2(n).
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nastanitev v azilnem domu - kvalificirane okoliščine
Tožnikova izbira ciljne države za presojo te zadeve, ni bistvena. Ugotoviti je treba ali je pri njem podana znatna nevarnost pobega, oziroma ali bi tožnik, če mu gibanje ne bi bilo omejeno na prostore Centra za tujce, zapustil RS še pred zaključkom tega postopka. V zvezi s tem je pravno pomembna tožbena navedba, da je tožnik pred omejitvijo gibanja kar 13 dni bival v azilnem domu, kjer mu gibanje ni bilo omejeno. Tožnik je v zvezi s tem verodostojno in prepričljivo izpovedal, da je v tem času lahko neomejeno odhajal iz azilnega doma in se vanj vračal. Že bi želel oditi iz RS, bi to lahko že storil.
Tožena stranka se do te bistvene okoliščine v izpodbijanem sklepu ni vsebinsko opredelila.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/1, 84a/1-3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - begosumnost - subjektivne okoliščine - napačna uporaba materialnega prava
Tožnik ni vedel, da je bil na Hrvaškem zaveden kot prosilec za mednarodno zaščito. Tožena stranka dejstev v zvezi s tem ni ugotavljala in je zgolj pavšalno ugotovila, da je tožnik še pred prihodom v Slovenijo vložil prošnjo v navedeni državi članici (Hrvaški), kjer na odločitev ni počakal, vendar tako ni opravila zahtevane presoje posamičnega primera, ki je pogoj za izrek izpodbijanega ukrepa pridržanja na Center za tujce.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - pravice iz zdravstvenega zavarovanja - izvorna država
Z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.
Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite
Ker v obravnavani zadevi ni podan subjektivni element in okoliščine, ki jih prosilec zatrjuje, niso preganjanje oziroma ne utemeljujejo njegovega strahu pred preganjanjem v smislu ZMZ-1, toženi stranki pri odločanju o statusu begunca tožnikovih izjav ni bilo treba preverjati z informacijami o izvorni državi, saj z njimi ni mogoče nadomestiti subjektivnega pogoja.
ZMZ-1 člen 84a. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - begosumnost
Pridržanje prosilca za namen predaje drugi državi članici, odgovorni za obravnavanje njegove prošnje za mednarodno zaščito (ob upoštevanju ostalih omejitev), je dopustno le, če obstoji znatna nevarnost pobega, pri čemer mora presoja take stopnje nevarnosti temeljiti na individualni oceni.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Pridržanje prosilca za namen predaje drugi državi članici, odgovorni za obravnavanje njegove prošnje za mednarodno zaščito (ob upoštevanju ostalih omejitev), je dopustno le, če obstoji znatna nevarnost pobega, pri čemer mora presoja take stopnje nevarnosti temeljiti na individualni oceni. V ta namen je treba ugotoviti visoko stopnjo nevarnosti pobega, ki pomeni neposredno in konkretno nevarnost njegove izvršitve. Tako nevarnost vzpostavljajo dodatno okvalificirane okoliščine, ki so druge kot te, ki ustrezajo zakonsko določenemu objektivnemu kriteriju.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - odvzem prostosti - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - nevarnost pobega - objektivni kriterij
Okoliščina, ko prosilec za mednarodno zaščito prečka mejo in se giba po neobljudenem območju, je sicer lahko take narave, da je na njeni podlagi možno sklepati, da oseba nima namena zaprositi za mednarodno zaščito, vendar je treba to okoliščino upoštevati glede na ostale okoliščine in posebnosti vsakega posamičnega primera. V konkretnem primeru je treba po drugi strani upoštevati tudi to, da je bil tožnik prijet takoj po prehodu državne meje v bližini kraja, ki se nahaja ob meji. To se je zgodilo ponoči in niti ni bilo možnosti, da bi tožnik sam zaprosil za mednarodno zaščito, saj je bil prej prijet s strani policistov.
Zgolj dejstvo, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito na Hrvaškem ter da je ilegalno prečkal hrvaško - slovensko mejo za obstoj utemeljene nevarnosti pobega še ne zadostuje.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2, 84a.
Vrhovno sodišče je v sodbi I Up 12/2022 s 26. 1. 2022 zavzelo stališče, da za pridržanje ne zadošča nevarnost pobega, ugotovljena na podlagi enega od zakonsko določenih objektivnih kriterijev, ampak mora biti ta dodatno kvalificirana, kar Vrhovno sodišče utemeljuje tudi z določbo 1. točke 28. člena Uredbe Dublin III.
Po navedenem stališču Vrhovnega sodišča, ki ga je ponovilo tudi v sklepu I Up 76/2022 s 6. 4. 2022,4 je torej treba za uporabo navedenega ukrepa ugotoviti visoko stopnjo nevarnosti pobega, ki pomeni neposredno in konkretno nevarnost njegove izvršitve. Vzpostavljajo jo dodatno ugotovljene kvalificirane okoliščine, ki so druge kot te, ki ustrezajo zakonsko določenemu objektivnemu kriteriju. Gre za okoliščine, ki izvirajo iz sfere obravnavanega posameznika, nanašajo pa se na primer na njegove osebne lastnosti, na ravnanje pred pridržanjem, na način prehajanja med državami članicami in podobno.5 Zgolj ugotovitev toženke, da je tožnik predhodno na Hrvaškem in v Grčiji vložil prošnjo za mednarodno zaščito in da na Hrvaškem ni počakal na odločitev, torej za izrek ukrepa pridržanja ne zadošča.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84a, 84a/1, 84a/1-3.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - odvzem prostosti - nevarnost pobega - znatna nevarnost pobega prosilca - begosumnost - objektivni kriterij - predaja odgovorni državi članici
Sodišče ne sledi tožbenim navedbam, da tožnik na Hrvaškem ni vedel, da je zaprosil za mednarodno zaščito. To, da je bil tožnik na Hrvaškem prosilec za mednarodno zaščito, dokazujejo podatki, pridobljeni iz baze prstnih odtisov EVRODAC. Ni smiselno, da bi Hrvaška določenega prosilca obravnavala kot prosilca za mednarodno zaščito, če sam ni izrazil tega namena, hkrati je bil tožnik nastanjen na Hrvaškem v azilnem domu in že zaradi nastanitve v azilnem domu je lahko sklepal, da ima status prosilca.
Dejstvo, da v zvezi z določenim prosilcem poteka postopek določitve odgovorne države članice, samo po sebi še ne zadostuje za sklepanje o znatni begosumnosti, vendar v konkretnem primeru sklep ne temelji zgolj na tej okoliščini, ampak tudi na drugih okoliščinah, ki kažejo na znatno begosumnost. Tožnik je tako na Policijski postaji Brežice povedal, da je nameraval odpotovati v Francijo v Pariz, kjer živijo njegovi sorodniki.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Pridržanje prosilca za namen predaje drugi državi članici, odgovorni za obravnavanje njegove prošnje za mednarodno zaščito (ob upoštevanju ostalih omejitev), je dopustno le, če obstoji znatna nevarnost pobega, pri čemer mora presoja take stopnje nevarnosti temeljiti na individualni oceni. V ta namen je treba ugotoviti visoko stopnjo nevarnosti pobega, ki pomeni neposredno in konkretno nevarnost njegove izvršitve.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - pomanjkljiva obrazložitev
Tožena stranka se do bistvenih okoliščin, da je bil tožnik prijet zelo blizu meje, policija ga je našla le 1.350 metrov stran, ni opredelila. Zato so razlogi izpodbijanega sklepa v zvezi z obstojem okoliščin, ki vzpostavljajo visoko stopnjo nevarnosti tožnikovega pobega tako bistveno pomanjkljivi, da se ga ne da preizkusiti.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - individualizacija - pomanjkljiva obrazložitev
Tožnik je maja 2022 deset dni bival v azilnem domu in ga je v tem času lahko neomejeno zapuščal in se vanj vračal. Če bi bil resnično znatno begosumen, bi lahko iz Azilnega doma v Ljubljani samovoljno odšel (v Italijo), vendar te možnosti ni zlorabil, temveč je ostal v Sloveniji. Glede na ugotovljeno so razlogi izpodbijanega sklepa v zvezi z obstojem okoliščin, ki vzpostavljajo visoko stopnjo nevarnosti tožnikovega pobega tako bistveno pomanjkljivi, da se ga ne da preizkusiti.