ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - pomanjkljiva obrazložitev
Tožena stranka se do bistvenih okoliščin, da je bil tožnik prijet zelo blizu meje, policija ga je našla le 1.350 metrov stran, ni opredelila. Zato so razlogi izpodbijanega sklepa v zvezi z obstojem okoliščin, ki vzpostavljajo visoko stopnjo nevarnosti tožnikovega pobega tako bistveno pomanjkljivi, da se ga ne da preizkusiti.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - individualizacija - pomanjkljiva obrazložitev
Tožnik je maja 2022 deset dni bival v azilnem domu in ga je v tem času lahko neomejeno zapuščal in se vanj vračal. Če bi bil resnično znatno begosumen, bi lahko iz Azilnega doma v Ljubljani samovoljno odšel (v Italijo), vendar te možnosti ni zlorabil, temveč je ostal v Sloveniji. Glede na ugotovljeno so razlogi izpodbijanega sklepa v zvezi z obstojem okoliščin, ki vzpostavljajo visoko stopnjo nevarnosti tožnikovega pobega tako bistveno pomanjkljivi, da se ga ne da preizkusiti.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Pridržanje prosilca za namen predaje drugi državi članici, odgovorni za obravnavanje njegove prošnje za mednarodno zaščito (ob upoštevanju ostalih omejitev), je dopustno le, če obstoji znatna nevarnost pobega, pri čemer mora presoja take stopnje nevarnosti temeljiti na individualni oceni. V ta namen je treba ugotoviti visoko stopnjo nevarnosti pobega, ki pomeni neposredno in konkretno nevarnost njegove izvršitve.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - nepomembna ali zanemarljiva dejstva - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev
Dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite v smislu prve alineje 52. člena ZMZ-1, so taka dejstva, pri katerih je že na prvi pogled očitno, da nimajo nobene povezave z mednarodno zaščito. Sklicevanje na spopade in na vojno stanje vsekakor sama po sebi niso taka dejstva, pri katerih bi bilo že na prvi pogled očitno, da so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite, še zlasti ne zato, ker so pooblaščenci tožnika priložili svoje informacije o izvorni državi, iz katerih med drugim izhaja, da v Libiji ni prisotne stabilnosti političnega reda, v državi so prisotne kršitve človekovih pravic, da UNHCR poziva države, naj prosilcev iz Libije na vračajo v to državo, da je v Libiji značilna politična in vojaška razdrobljenost, sovražnost med konkurenčnimi vojaškimi frakcijami, širjenje oboroženih skupin in splošna klima brezpravja, prav tako pa tudi poslabšanje razmer na področju človekovih pravic.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici
Tožena stranka svojega sklepa ni utemeljila zgolj na tem, da je bil tožnik že prosilec za mednarodno zaščito na Hrvaškem, ampak je iz obrazložitve sklepa razvidno, da je tožena stranka znatno begosumnost utemeljila tudi na drugih okoliščinah, saj je v obrazložitvi sklepa navedla, da se je tožnik namenoma izogibal mejnega prehoda, da ga policisti ne bi prijeli, navedla je, da se je po ozemlju Republike Slovenije načrtno premikal po gozdu ter neobljudenih poteh, da so ga policisti nato prijeli na cesti, ko je bil namenjen proti Italiji, da na ozemlju Republike Slovenije ni želel biti opažen, da se tu ni želel zadrževati, da je ves čas zasledoval svoj cilj (Francijo) ter ga tudi želel doseči. Tožena stranka je tako dovolj prepričljivo utemeljila, zakaj je iz tožnikovih ravnanj sklepala, da je podana znatna begosumnost.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - zavrženje vloge - nova dejstva ali novi dokazi - spolna usmerjenost - informacije o izvorni državi - napačna uporaba materialnega prava
Tožena stranka stališč Sodišča EU ni upoštevala, ko je presojala tožnikove navedbe o spolni zlorabi in spolni usmerjenosti z vidika novih dejstev v smislu tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1. Ker tožena stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava tudi ni upoštevala predloženih informacij o izvorni državi tožnika in se do njih ni opredelila, je tudi napačno ugotovila dejansko stanje.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - begosumnost - Uredba Dublin II - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka ni izkazala utemeljene nevarnosti, da bo tožnik pobegnil. Ta namreč ne more biti podana le zato, ker je za mednarodno zaščito zaprosil že v Bolgariji in na Hrvaškem, kjer na odločitev ni počakal, ostali okoliščini pa nista izkazani. Glede na navedeno so razlogi izpodbijanega sklepa v zvezi z obstojem okoliščin, ki vzpostavljajo visoko stopnjo nevarnosti tožnikovega pobega tako bistveno pomanjkljivi, da se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - begosumnost - subjektivne okoliščine
Presoja znatne nevarnosti pobega mora po razlagi Sodišča EU temeljiti na individualni oceni to je na podlagi ugotovitve takšnih okoliščin, ki dajejo podlago za sklepanje o znatni nevarnosti, da bo pobegnil. Te morajo biti po svoji naravi take, da omogočajo sklepanje, da oseba ne bo počakala na izvedbo vrnitve v državo članico EU, ki jo je enkrat že samovoljno zapustila.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
Razlogi izpodbijanega sklepa v zvezi z obstojem okoliščin, ki vzpostavljajo visoko stopnjo nevarnosti tožnikovega pobega, so tako bistveno pomanjkljivi, da se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2(n), 28, 28/1, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/-3. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - začasna odredba - ureditvena začasna odredba
Zgolj ugotovitev, da je tožnik predhodno za mednarodno zaščito že zaprosil na Hrvaškem, kjer na odločitev ni počakal, medtem ko je v zvezi z Grčijo povedal, da je od tam odšel po tem, ko mu je status potekel, iz Islandije pa so ga vrnili v Grčijo, brez obstoja drugih posebnih okoliščin primera, v primeru pridržanja na območje Centra za tujce bi dopuščala možnost pridržanja osebe zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek po Uredbi Dublin III. To pa bi bilo v izrecnem nasprotju s prvim odstavkom 28. člena te uredbe.
V zvezi z očitkom, da je tožnik kot ciljno državo navedel Italijo, sodišče ugotavlja, da ta ni na mestu. Kot je že tožnik sam pravilno opozoril, je iz policijske depeše razvidno, da gre za uradni zaznamek policije o opravljenem razgovoru s skupino oseb, pri tem pa ni jasno, kdo v skupini (navedene so štiri osebe) je to izjavo dejansko podal. Tožnik je namreč povedal, da je po zapustitvi Hrvaške želel priti do Slovenije, da bi zaprosil za mednarodno zaščito, same okoliščine njegovega ravnanja in gibanja po vstopu na ozemlje Slovenije pa ne nakazujejo na nasprotno sklepanje.
Ko se ukrep pridržanja tožnika na prostore Centra za tujce že izvaja, lahko sodišče izda začasno odredbo po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 iz razlogov po drugem odstavku tega člena za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. Po presoji sodišča gre ravno za tako razmerje tudi v obravnavani zadevi. Potrebnost izdaje takšne začasne odredbe je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana že zato, ker je izrek ukrepa v tej zadevi po presoji sodišča nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine obravnavane zadeve pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - statusa begunca - subsidiarna zaščita - splošna verodostojnost prosilca - notranja (ne)konsistentnost
Pri ugotavljanju pogojev za mednarodno zaščito pristojni organ upošteva in obravnava vse elemente oziroma dokazna sredstva, našteta v prvem odstavku 23. člena ZMZ-1. Ugotovitev skladnosti in verjetnosti tožnikovih izjav in njegove splošne verodostojnosti v obravnavani zadevi je podlaga za dokazno oceno njegovih navedb o izpolnjevanju pogojev za priznanje mednarodne zaščite. Tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje subsidiarne zaščite, saj zgolj slabe življenjske razmere v izvorni državi oziroma tamkajšnje slabše socialne storitve, ne morejo biti podlaga za priznanje mednarodne zaščite.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - begosumnost
Tožnikova zapustitev Grčije in Hrvaške, nezakonito prehajanje mej, vključno z Republiko Slovenijo, in dejstvo, da je za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji zaprosil šele po prijetju policije, pretehtajo v prid obstoja realne, neposredne nevarnosti pobega, ki je ni mogoče preprečiti z milejšim ukrepom obveznega zadrževanja na območju azilnega doma. Glede na navedeno je sklepanje, da je tožnik begosumna oseba, in da bi, v kolikor mu gibanje ne bi bilo omejeno, svojo pot nadaljeval v Francijo in v Republiki Sloveniji ne bi počakal na predajo odgovorni državi članici (ki je v tem primeru najverjetneje Hrvaška), utemeljeno.
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici
Na podlagi meril, določenih v Uredbi Dublin III, je odgovorna država članica za obravnavanje tožnikove prošnje Norveška, kjer pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in nevarnostjo nečloveškega ali poniževalnega ravnanja na Norveškem ni. Zgolj z opravo osebnega razgovora na državo članico ne preide odgovornost za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora, saj je azilni dom samovoljno zapustil 5. 5. 2022 in se vanj ni vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - novi dokazi in nova dejstva
Tožnik v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel takšnih novih dejstev oziroma predložil takšnih novih dokazov, ki bi pomembno povečevala verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen.
Za priznanje mednarodne zaščite ne zadostuje dokaz o tveganju, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, temveč mora tveganje izvirati s strani dejavnikov, ki se lahko neposredno ali posredno pripišejo javnim organom te države, bodisi da grožnjo za zadevno osebo predstavljajo dejanja, ki jih organi te države izvajajo ali dopuščajo, bodisi država svojim državljanom pred neodvisnimi skupinami ali nedržavnimi subjekti ne more zagotoviti učinkovite zaščite.
ZMZ-1 člen 2, 2/11. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 78, 78/1. ZUP člen 214.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - državljan države članice EU - stranka v postopku - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je nepravilno uporabila materialno pravo in sicer načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami EU iz določil členov 2 in 4(3) Pogodbe EU oziroma ni uporabila Protokola št. 24 k Temeljnim pogodbam EU in tudi ni dala tožniku možnosti, da bi se pred uradno osebo organa, ki je pristojen za odločanje o prošnji za mednarodno zaščito, izrekel o razlogih, zaradi katerih naj bi ga bilo strah pred preganjanjem v izvorni državi, s čimer je kršila tudi njegovo pravico do izjave oziroma obrambe kot splošnega pravnega načela v pravu EU.
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/3, 8/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2-n, 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja prosilca odgovorni državi članici - objektivni kriterij - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega
Za ugotovitev begosumnosti in še toliko bolj za ugotovitev „znatne“ begosumnosti ni dovolj, če tožena stranka ugotovi zgolj (eno) okoliščino iz določila 84.a člena ZMZ-1 ob tem, da bi po pravu EU vse okoliščine iz člena 84.a ZMZ-1 morale biti vsaj kolikor toliko „objektivne“, ampak mora vedno (objektivni) kriterij begosumnosti povezati in upoštevati skupaj s celovitim dejanskim položajem oziroma okoliščinami prosilca za mednarodno zaščito in njegovih ravnanj.
Poleg kriterija iz tretje alineje 84.a člena ZMZ-1 je tožena stranka v obrazložitvi akta ugotavljala tudi razloge, zakaj je omenjene tri države zapustil in je ocenila, da za svoja ravnanja ni navedel nobenih utemeljenih razlogov. Sodišče se strinja z oceno tožene stranke. Sodišče se zato lahko strinja z dokazno oceno tožene stranke, da je begosumnost tožnika znatna in s tega vidika izpodbijani akt nima nezakonitosti.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - novi dokazi in dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost izpolnjevanja pogojev - zavrženje ponovne vloge
Tožnik novih dokazov, ki bi pomembno povečevali verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite ob vložitvi zahtevka ni podal, zato je bilo zavrženje njegovega drugega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka pravilno in zakonito.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožena osebna varnost - resna grožnja za javni red ali javno varnost
Ključni razlog za pridržanje tožnika na prostore Centra za tujce niso le njegova pretekla nasilna dejanja, temveč so to predvsem njegove psihične težave in zloraba alkohola, zaradi katere se njegove psihične težave stopnjujejo.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - preganjanje - utemeljen strah
Ko ni podan subjektivni element, ker okoliščine ali dejanja, ki jih prosilec zatrjuje, niso preganjanje oziroma ne utemeljujejo njegovega strahu pred preganjanjem v smislu ZMZ-1, oziroma njegovim izjavam o specifičnih individualnih okoliščinah in dejanjih, ni mogoče verjeti, ker ni bila ugotovljena tožnikova splošna verodostojnost, pa toženki (in sodišču) pri odločanju o statusu begunca tožnikovih izjav niti ni bilo treba preverjati glede na informacije o izvorni državi, saj z njimi ni mogoče nadomestiti subjektivnega pogoja.