mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - begosumnost - nevarnost pobega - ugotovitev dejstev
To, da se je tožnik nedvomno zavedal posledic samovoljne predčasne zapustitve sprejemnih prostorov Azilnega doma kaže dejstvo, da je dne 13. 10. 2022, ko je bil prijet izven Azilnega doma v Novi Gorici, ponovno policistom izrazil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, kar očitno kaže na to, da se je nedvomno zavedal, da je s samovoljno zapustitvijo sprejemnih prostorov Azilnega doma izgubil status prosilca, pa je kljub temu to storil.
Kljub temu, da slovenski zakonodajalec v nacionalno zakonodajo še ni prenesel določbe četrtega odstavka 8. člena Recepcijske direktive II, to glede na stališče Vrhovnega sodišča RS ni ovira za presojo, ali bi moral biti v zadevi uporabljen milejši ukrep od pridržanja na prostore Centra za tujce oziroma za presojo nesorazmernosti tega ukrepa.
Pravilen je sklep tožene stranke, da so z opisanim ravnanjem in izjavami tožnika individualno izkazane okoliščine, ki pretehtajo v prid realne, neposredne nevarnosti pobega, ki je ni mogoče preprečiti z milejšim ukrepom pridržanja na območje oziroma prostore Azilnega doma, ki za razliko od pridržanja v Centru za tujce ne preprečuje nenadzorovanih odhodov iz tega območja in nadalje iz Slovenije, če mu izpodbijani strožji ukrep pridržanja na prostore Centra za tujce ne bi bil izrečen, saj je nevarnost pobega glede na ugotovljene osebne individualne okoliščine tožnika tako velika, da jo je mogoče odvrniti le z izrečenim najstrožjim ukrepom.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - samovoljna zapustitev azilnega doma
V tej zadevi je na podlagi dejstev, ki jih je ugotovila tožena stranka v izpodbijanem aktu, ter na podlagi vsebine tožbe, povsem očitno, da tožnik ni navedel in v tožbi ne navaja ničesar, kar bi lahko bilo relevantno z vidika pogojev za mednarodno zaščito, bodisi za status begunca, bodisi za subsidiarno zaščito.
Ker ima torej tožena stranka možnost, da v primeru domnevnega umika prošnjo zavrne kot neutemeljeno pod pogojem, da je predhodno napravila ustrezno vsebinsko preučitev prošnje, lahko tudi sodišče, kadar gre za očitno neutemeljeno tožbo, le-to zavrne po vsebini, če tožnik med tekom upravnega spora samovoljno zapusti Slovenijo.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/2, 84a/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - nevarnost pobega - pridržanje za namen predaje - začasna odredba - bistvena kršitev določb postopka
Tožniku sta v istem časovnem obdobju izdana dva upravna akta o pridržanju. Tožena stranka je sicer na glavni obravnavi pojasnila, da se pridržanje na podlagi sklepa z dne 23. 9. 2022 (dejansko) ne izvaja. Vendar pa hkraten obstoj oziroma kopičenje različnih upravnih aktov za pridržanje tožnika, pri čemer je prvi upravni spor v zvezi s sklepom z dne 23. 9. 2022 še v teku, z vidika načela pravne države, jasnosti, predvidljivosti pravne podlage za pridržanje ter možnosti za učinkovito sodno varstvo izpodbijanega akta v tem upravnem sporu ni dopusten.
Na podlagi določenih okoliščin je sicer mogoče sklepati, da je tožnik poskušal Slovenijo samovoljno zapustiti, vendar pa so podane tudi take okoliščine, ki ne kažejo na tak tožnikov namen in ne potrjujejo tožnikove begosumnosti v tolikšni meri, da bi bilo možno sklepati na obstoj znatne begosumnosti.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - pravica do uporabe jezika v postopku - posebne okoliščine
Tožnik je registracijski list podpisal in policije ni opozoril, da ne razume prevoda v urdu jezik. Če bi takrat po resnici povedal, da razume in govori punjabi jezik, bi mu policija (ne glede na njegovo identiteto in državljanstvo) zagotovila prevod registracijskega lista v ta jezik. V punjabi jeziku bi ga seznanila z vsemi opozorili, ki jih ta list vsebuje. Ker tožnik tega ni storil, nosi breme odgovornosti za pravilno in zadostno prevajanje. Da se je tožnik zavedal posledic samovoljne predčasne zapustitve azilnega doma, nenazadnje nakazuje tudi dejstvo, da je že naslednji dan (10. 10. 2022), ko je bil prijet izven azilnega doma, ponovno podal namero za mednarodno zaščito. To po presoji sodišča pomeni, da se je zavedal, da bo zaradi zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma izgubil status prosilca, pa je to kljub temu storil.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost
Tožnik sam izpove, da je v dosedanjem postopku navedel nepravilne podatke zato, ker so bili z njim Pakistanci, ki naj bi mu rekli, da ne sme reči, da je iz Indije in da bo lažje dobil zaščito oz. dovoljenje, če bo rekel, da je iz Pakistana. To kaže na to, da je tožnik zavestno navajal neresnične podatke, s ciljem uspeti v postopku, da se je zavedal v kakšnem postopku je in da je postopek razumel. Glede na to sodišče ne sprejema, da tožnik ne razume urdu toliko, da ne bi razumel pojasnil in opozoril. To dokazuje tudi dejstvo, da je tožnik potrdil vse ostalo iz registracijskega lista z dne 10. 10. 2022 in za navajanje neresničnih podatkov navedel celo razlog, zato sodišče ne verjame, da (le) opozorila pa tožnik ne bi razumel.
Opozorilo na registracijskem listu, da tožnik pred sprejemom prošnje ne sme zapustiti sprejemnih prostorov azilnega doma, je po presoji sodišča jasno in razumljivo tudi povprečnemu človeku.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - jezik postopka
Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da tožnik policistom PP Koper zavestno ni razkril svoje prave identitete in državljanstva; predstavil se je kot pakistanski državljan, ki govori angleščino in urdu. Splošno znano dejstvo je, da je jezik urdu pakistanski nacionalni jezik in uradni jezik šestih držav Indije. Ker je torej tožnik slovenski policiji zatrdil, da je pakistanski državljan, policija tako ni imela nobenega razloga, da mu ne bi verjela, da govori pakistanski uradni jezik, ki sta angleški in urdu jezik. Zato mu je zagotovila prevod registracijskega lista v navedenem jeziku z vsemi opozorili, ki jih ta dokument vsebuje. Med drugimi ga je seznanila s posledicami samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov Azilnega doma pred podajo njegove prošnje, torej da bo v tem primeru obravnavan kot tujec. Tožnik je registracijski list podpisal in policije ni opozoril, da ne bi razumel prevoda v urdu jezik. Če bi takrat po resnici povedal, da razume in govori punjabi jezik, bi mu policija (ne glede na njegovo identiteto in državljanstvo) zagotovila prevod registracijskega lista v ta jezik ter ga v punjabi jeziku seznanila z vsemi opozorili, ki jih registracijski list vsebuje. Ker tožnik tega ni storil, sam nosi breme odgovornosti za pravilno in zadostno prevajanje, kar skuša v tožbi sicer neutemeljeno preložiti na toženo stranko.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 6, 51. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5. URS člen 19, 32, 32/1. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti
Pri oceni, ali gre za odvzem svobode je treba upoštevati vrsto, trajanje ukrepa in ostale dejanske okoliščine načina izvajanja ukrepa v konkretnem primeru. Razlika med ukrepom odvzema svobode in omejitvijo gibanja je v intenziteti posega. Izpodbijani akt o pridržanju tožnika, je šteti kot ukrep, ki pomeni odvzem prostosti tožnika iz 6. člena Listine EU (oziroma iz drugega odstavka 19. člena Ustave in iz 5. člena EKČP) in ne za ukrep omejitve gibanja.
Tožnik je ves čas upravnega postopka in tudi v upravnem sporu zatrjeval, da pred podajo prošnje ni bil obveščen v jeziku, ki ga razume, in tudi dejansko ni razumel morebitnega pojasnila policistov, da ne sme zapustiti Slovenije oziroma da se bo v takem primeru štela njegova prošnja za umaknjeno, v primeru vrnitve v azilni dom pa mu bo lahko odvzeta prostost.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - objektivni kriterij
Za ugotovitev, da je oseba begosumna, po zakonu ne zadošča, da je poskušala zapustiti Slovenijo, ampak mora biti taka zapustitev oziroma poizkus samovoljen. Take določbe pa ni mogoče razlagati drugače kot, da gre za „samovoljno“ zapustitev oziroma za poskus zapustitve države takrat, ko oseba ne upošteva zahtev, ki so povezane z obravnavanjem njene namere oziroma prošnje za azil. To pa zahteva predhodno ustrezno informiranost prosilca o teh zahtevah, v obravnavanem primeru tudi o tem, kakšne so posledice zapustitve azilnega doma pred podajo prošnje za mednarodno zaščito.
ZMZ-1 člen 4, 4-3, 6, 6/1, 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a-2. Pravilnik o postopku s tujcem, ki izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji ter postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito člen 2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-b.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pogoji za omejitev gibanja tujcu - begosumnost - načelo sorazmernosti - načelo zaslišanja
Komunikacija s tožnikom potekala v urdu jeziku, za katerega je tožnik pri teh dejanjih izjavil, da je njegov materni jezik. Da je njegov materni jezik panjabi, je tožnik prvič navedel šele na glavni obravnavi, pri čemer je kot jezik, ki ga razume, navedel urdu. Ob povedanem je tako zaključiti, da absolutna bistvena kršitev določb postopka po 5. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (po kateri se v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil postopka, če so bile kršene določbe tega zakona o uporabi jezika v postopku) ni podana.
Tožnik je prostore azilnega doma očitno uspešno zapustil dvakrat. Zato tudi po presoji sodišča izrečeni ukrep pridržanja na prostore Centra za tujce glede na okoliščine obravnavane zadeve ni nesorazmeren.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pogoji za omejitev gibanja tujcu - nevarnost pobega - subjektivne okoliščine
O tem, da izpolnitev enega od kriterijev iz 84.a člena ZMZ-1 samo po sebi ni dovolj za pridržanje, je bilo prelitega že veliko črnila. Za nevarnost pobega morajo obstajati drugi individualni (konkretni) dejavniki, ki so bili ugotovljeni v postopku pred toženo stranko in na glavni obravnavi.4 To pa pomeni, da zgolj nastop objektivnih kriterijev po 84.a členu ZMZ-1 ne zadošča; podane morajo biti posamezne konkretne okoliščine.5 Z drugimi besedami, nevarnost pobega mora temeljiti na zakonskih objektivnih merilih, ki se jih uporabi v oziru na določen primer. Gre za individualno oceno nevarnosti pobega z neposredno in nazorno nevarnostjo njegove izvršitve.
ZMZ-1 člen 4, 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravica do uporabe svojega jezika - sodni tolmač
Tožnik je samovoljno zapustil azilni dom, zato ga je toženka pridržala na prostore centra za tujce, s tem pa, glede na to, da ni izkazano, da je bil v jeziku, ki ga razume, seznanjen s posledicami svojega ravnanja, nezakonito posegla v njegovo svobodo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nevarnost pobega - začasna odredba
Kriteriji za ugotovitev obstoja nevarnosti pobega so urejeni v 84.a členu ZMZ-1 z naslovom "nevarnost pobega", iz katerega je med drugim razvidno, da se šteje, da so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo oseba pobegnila, med drugim če je oseba predhodno že poskušala Republiko Slovenijo samovoljno zapustiti (druga alineja 84. a člena ZMZ-1).
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - begosumnost - pridržanje
Tožnik je s svojim ravnanjem izkazal nevarnost pobega in je imela tožena stranka upravičen razlog, da mu je omejila gibanje na prostore Centra za tujce. Poleg tega je tudi dovolj podrobno obrazložila, zakaj ni možno tožnika pridržati na drugačen način. Sorazmernost ukrepa pa je izkazana tudi s tem, da je tožnika tožena stranka pridržala v Centru za tujce šele po tem, ko je bil najprej nastanjen v Azilnem domu, ki pa ga je še isti dan, ko je bil tja pripeljan, samovoljno zapustil. Zaradi tega je imela tožena stranka utemeljen razlog, da je sklepala, da je pri tožniku podana begosumnost, to pa še toliko bolj, ker je v upravnem postopku in tudi na zaslišanju pred sodiščem izjavil, da je njegova ciljna država Italija.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - begosumnost - nevarnost pobega - ugotovitev dejstev - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Odvetnik tožnika je 10. 10. 2022 vedel, da je v naslovni zadevi razpisan narok za 11. 10. 2022 ob 10.30 uri, da je imel ob 12.00 uri drug narok na drugem sodišču in da bo narok v upravnem sporu izveden po tolmaču, kjer bo na naroku tožnik zaslišan. Predvsem dejstvo, da se naroka odvetnik v tem upravnem sporu ni udeležil zato, ker je šel na naroku v drugi zadevi, po oceni sodišča ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj ta razlog ni bil niti nenaden niti predvidljiv.
Pravilna je presoja toženke, da je tožnik begosumen v bistvenem z obrazložitvijo, da je sprejemne prostore azilnega doma zapustil kljub temu, da je vedel, da jih ne sme, da je bil tožnik namenjen v Italijo, ki je njegova ciljna država, upoštevajoč, da v Sloveniji sploh ne bi zaprosil za mednarodno zaščito, če ga ne bi prijela policija.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - begosumnost - zapustitev azilnega doma - javna listina - uporaba jezika
Pri izreku omejitve gibanja, kar je obravnavani primer, in postopku ugotavljanja upravičenosti do mednarodne zaščite, gre za dva ločena postopka, zato so tožbene navedbe, da bi toženka morala dejstvo, da tožnik ni želel pobegniti, presojati skupaj z razlogi, zaradi katerih je tožnik zapustil izvorno državo, neutemeljeni. V konkretnem primeru je tako ključno, da je bilo ugotovljeno na podlagi njegovega ravnanja v Sloveniji, da je tožnik begosumna oseba. Ne glede na to, da tožnik v tožbi in na naroku zatrjuje, da si ne želi pobegniti, toženka in sodišče pri svoji odločitvi ne more mimo tega, da je prostore azilnega doma vendarle zapustil, čeprav jih ne bi smel.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 20, 20/3.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - pravica do uporabe jezika v postopku
Tožnikove navedbe o kršitvah njegove pravice do uporabe svojega jezika in razumljivosti podanih pojasnil o posledicah samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma niso utemeljene. Ob upoštevanju navedenega je dokazna ocena tožene stranke glede tožnikove begosumnosti vestna, skrbna ter analitično sintetična, torej v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nevarnost pobega - objektivni kriterij - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Tožnik je bil dne 24. 9. 2022 v jeziku, ki ga razume, ustrezno seznanjen s posledicami njegove zapustitve azilnega doma in da se je teh posledic tudi zavedal. Na to dodatno kaže tudi dejstvo, da je takoj, ko je bil dne 26. 9. 2022 prijet s strani policistov, podal novo namero vložitve prošnje za mednarodno zaščito. To po presoji sodišča pomeni, da se je zavedal, da bo zaradi zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma izgubil status prosilca (oziroma da njegova predhodno podana prošnja ni več relevantna ter da mora podati novo), pa je to kljub temu storil. Opozorilo na registracijskem listu, da tožnik pred sprejemom prošnje ne sme zapustiti sprejemnih prostorov azilnega doma, je po presoji sodišča tudi sicer jasno in razumljivo tudi povprečnemu človeku, ne glede na to, iz katerega kulturnega okolja prihaja.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - objektivni kriterij - nevarnost pobega - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Glede na to, da je bil tožnik opozorjen, da ne sme zapustiti azilnega doma, pa bi se seveda moral zavedati, da ne sme zapustiti niti Republike Slovenije. Kajti, če ne bi zapustil azilnega doma tudi ne bi mogel zapustiti Slovenije, kar pa je poskušal storiti. Na registracijskem listu je namreč opozorilo o tem, da je seznanjen, da prostorov azilnega doma ne sme zapustiti, ker bo sicer obravnavan po Zakonu o tujcih. Obvestilo je napisano v Urdu jeziku, ki je uradni jezik Pakistana. Tožnik je obvestilo podpisal, ne da bi izpostavil, da jezika ne razume.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - znatna nevarnost pobega prosilca - sorazmernost in nujnost ukrepa pridržanja
Tožnik je s svojim ravnanjem izkazal visoko nevarnost pobega (gre torej za okoliščine na strani prosilca), zato je imela toženka upravičen razlog, da mu je omejila gibanje na prostore Centra za tujce, razen tega je tudi dovolj podrobno obrazložila, zakaj ni možno tožnika pridržati na drugačen način. Sorazmernost ukrepa je izkazana tudi s tem, da je toženka tožnika pridržala v Centru za tujce šele po tem, ko je bil najprej nastanjen v azilnem domu, ki pa ga je zapustil z namenom oditi v Italijo. V tej luči milejši ukrep obveznega zadrževanja na območju azilnega doma ne bi preprečil uresničljivo, neposredno nevarnost pobega; to velja še toliko bolj, saj tak ukrep ne bi odvrnil nenadzorovanih odhodov. Z vidika tožnikovih preteklih ravnanj je toženka pravilno pretehtala, da je izrečeni ukrep sorazmeren, nujen in razumen.