mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Ugotovitev toženke, ki je tožnik niti ne izpodbija, da je uveljavljal ekonomske razloge za odhod iz Maroka in nenazadnje kot razlog, zaradi katerega se ne more vrniti v Maroko, je pravilna. Pravilna je tudi odločitev, da ekonomski razlogi, ki niso posledica preganjanja, ne predstavljajo razloga za mednarodno zaščito.
Tudi po presoji sodišča ekonomska stiska tožnika v izvorni državi, upoštevajoč, da tožnik ni bil preganjan v izvorni državi, ne predstavlja posebnih okoliščin v smislu določbe prvega odstavka 62. člena ZMZ-1, ki bi (lahko) izključile uporabo koncepta varne izvorne države.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog
Tožnik je v zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države navedel slabe ekonomske razmere, glede katerih pa je Vrhovno sodišče RS že sprejelo odločitev, da z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.
Tožnik očitno ni počakal na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito ter na dokončanje postopka, saj niti njegova pooblaščenka na dan obravnave ne ve, kje se nahaja, azilni dom je samovoljno zapustil 6. 3. 2023 in se vanj ni vrnil, zato po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor, s katerim izpodbija zakonitost odločitve o njegovi prošnji.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52-1, 52-2, 61, 61/1.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - pospešen postopek - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljuje s slabo ekonomsko situacijo oziroma revščino ter posledično s slabimi pogoji za življenje, njegovih izjav pa ni mogoče kakorkoli povezati s strahom pred preganjanjem na podlagi veroizpovedi, narodnosti, rase, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja.
Opisane tožnikove težave ne morejo biti obravnavane v okviru instituta priznanja mednarodne zaščite, zaradi česar so tožnikove navedbe nepomembne za presojo upravičenosti do mednarodne zaščite. Tožnik prihaja iz Maroka, kig ga je Vlada Republike Slovenije določila kot varno izvorno državo.
mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi
Tožnik ni izkazal, da nova dejstva pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, ker so njegove navedbe v povezavi z dogodki in okoliščinami, ki jih je navedel pri drugem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka, presplošne in premalo konkretizirane.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog - zdravstveno stanje - varna izvorna država
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki mu tožnik v tožbi ni določno nasprotoval, je očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Tožnik ni zatrjeval, da bi bilo njegovo zdravstveno stanje pomembno z vidika pravno upoštevnih razlogov za priznanje mednarodne zaščite, njegova morebitna bolezen (astma) pa sama po sebi ne zadošča za (tožnikovo) pripadnost posebni družbeni skupini. V takih okoliščinah mora prosilec izkazati, da bi ga v izvorni državi dojemali kot različnega in s posebno identiteto, ali da je njegova bolezen nespremenljiva prirojena lastnost.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - pravni interes - zavrženje tožbe - samovoljna zapustitev azilnega doma
V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožnik po izdaji izpodbijane odločbe samovoljno zapustil Azilni dom Ljubljana in se vanj ni vrnil v treh dneh. Navedeno pomeni, da tožnik očitno nima več namena uveljavljati pravice mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Upravno sodišče zato ugotavlja, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje postopka s to tožbo in je tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - preganjanje - resna škoda - ekonomski razlog - varna izvorna država
Tožnik ni izkazal, da bi mu izvorna država s svojimi ukrepi dejansko onemogočala pravico do dela. Tožnik ni zatrjeval, da v Maroku kot Berber ni imel zagotovljenega dostopa do izobraževanja, zdravstvenih in ostalih bistvenih storitev. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je očitno, da je tožnik izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljuje z ekonomskimi težavami ter z nezmožnostjo življenja v Maroku in njegove težave niso takšne narave, da bi predstavljale trajno in sistematično kršenje človekovih pravic. Prav tako je bilo pravilno ugotovljeno, da je Vlada Republike Slovenije 31. 3. 2022 z Odlokom o določitvi seznama varnih izvornih držav Maroko določila kot varno izvorno državo, v tožnikovih navedbah pa ni najti nobenih tehtnih razlogov, ki bi kazali na to, da Maroko zanj ni varna izvorna država.
Tožnik očitno ni počakal na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito ter na dokončanje postopka, saj niti njegov pooblaščenec na dan obravnave ne ve, kje se nahaja, azilni dom je samovoljno zapustil 3. 3. 2023 in se vanj ni vrnil, zato po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor, s katerim izpodbija zakonitost odločitve o njegovi prošnji.
ZMZ-1 člen 11. Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce člen 5, 5/1. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 30, 30/2, 30/2-1, 30/2-3.
stroški postopka - svetovalec za begunce - obrazložena vloga
Sporna vloga ne vsebuje nobenih bistveno novih, izvirno s tožničine strani oblikovanih dejanskih ali pravnih argumentov, zaradi česar jo je tudi po presoji sodišča mogoče ovrednotiti le kot drugo vlogo po tretji alineji 2. točke tarifne številke 30 OT.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki mu tožnik v tožbi ni nasprotoval, izhaja, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave.
V konkretnem primeru je namreč izpodbijana odločba utemeljena dodatno tudi na ugotovitvi tožene stranke, da tožnik prihaja iz varne izvorne države, česar tožnik v upravnem sporu niti ne izpodbija.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog - prosilec iz Maroka
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, kar niti ni sporno. Tožnik namreč v tožbi ponavlja dosedanje navedbe, da je odšel iz Maroka zaradi revščine.
Ekonomski razlogi, ki niso posledica preganjanja, ne predstavljajo razloga za mednarodno zaščito.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 29, 29/3.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti - začasna odredba
V primeru predaje Republiki Hrvaški bo tožnik predan v okviru dublinskega postopka, ki je del azilnega postopka in ne policijskega postopka, v katerem je bil tožnik v Republiki Hrvaški dejansko obravnavan, tožnik pa je navajal neprimerno vedenje policistov, z drugimi uradnimi osebami pa naj ne bi imel stika, prav tako ne z nobeno uradno osebo, ki vodi postopek za priznanje mednarodne zaščite, vse njegove trditve pa temeljijo na njegovi izkušnji s hrvaško policijo, kar pa ne more biti dovolj prepričljiv razlog, da bodo v primeru njegove predaje Republiki Hrvaški na podlagi dublinske uredbe kršene človekove pravice ali da v Republiki Hrvaški obstajajo sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku, saj se azilni postopek zanj še ni začel.
Sodišče se sicer strinja s tem, da če se je tožena stranka v izpodbijanem sklepu že sklicevala na splošno zagotovilo iz nekega drugega primera, bi morala to zagotovilo predočiti tožniku, sicer se nanj ne more sklicevati. Vendar pa to ni taka pomanjkljivost, da bi bilo zaradi tega treba izpodbijani sklep odpraviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje toženi stranki, saj je sicer zelo natančno preučila vse informacije o Hrvaški, ki so jih predložili tožnikovi pooblaščenci, se do njih opredelila, prav tako pa je tudi sama pridobila informacije o azilnem postopku na Hrvaškem. S tem je po mnenju sodišča ovrgla dvom, da bi tožniku v primeru vrnitve na Hrvaško bila kršena pravica iz 4. člena Listine EU. Iz vseh navedenih razlogov se sodišče tudi ne strinja s tem, da ne drži, da na Hrvaškem ne obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2. ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1, 51/1-4.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti
Zatrjevane bivanjske razmere v azilnem domu in odnos tamkajšnjih zaposlenih ne kažejo na to, da bi bil tožnik v azilnem postopku v Republiki Hrvaški deležen sistemskih pomanjkljivosti, ki bi preprečevale njegovo vrnitev v omenjeno državo.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - varna izvorna država
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave in ni niti zatrjeval, da bi imel utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Če bi tožnik izkazal, da se v izvorni državi ni mogel dolgoročno preživljati zaradi slabih ekonomskih razmer, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode, saj ta ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
Za zavrnitev tožnikove prošnje kot očitno neutemeljene zadostuje obstoj enega od takstivno naštetih razlogov iz 52. člen ZMZ-1.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog
Tožnik je kot glavni razlog za vložitev prošnje za mednarodno zaščito navedel finančne težave, okoliščine konkretnega primera pa niso takšne narave, da bi predstavljale utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite, saj se v postopkih priznanja mednarodne zaščite ugotavlja in presoja ogroženost posameznika v izvorni državi zaradi preganjanja na podlagi enega izmed razlogov, ki so določeni v Ženevski konvenciji in ZMZ-1 in sicer na podlagi vere, narodnosti, rase, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - prosilec iz Maroka
Tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je namreč očitno, da je tožnik izvorno državo zapustil zaradi revščine in slabih zaposlitvenih možnosti oziroma želje po izboljšanju življenjskih razmer, saj je že na osebnem razgovoru sam izpovedal, da bi Maroko zapustil tudi kolikor bi tam imel zaposlitev ter da si sam že vseskozi od malih nog dalje želi zapustiti Maroko. Tožnik pa niti ne zatrjuje niti ne izkazuje kakorkoli utemeljen strah pred preganjanjem zaradi svoje rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini, pač pa je kot glavni razlog za zapustitev izvorne države vseskozi med upravnim postopkom in tudi v upravnem sporu navajal revščino in visoke stroške ter nizke plače v Maroku oziroma željo po izboljšanju življenjskih razmer.
ZMZ-1 člen 21, 22, 23, 27, 27/1, 27/1-2, 27/1-5, 27/7, 27/8, 27/9. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3. Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin člen 4, 4/1.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje zaradi veroizpovedi - sprememba veroizpovedi - splošna verodostojnost - učinek ex nunc - nova dejstva in dokazi - informacije o izvorni državi - prosilec iz Irana
Tožena stranka sploh ni razčiščevala, kakšne vere je tožnik, ali je morda prestopil oziroma razmišlja bolj v okvirih krščanske vere kot v okvirih muslimanske vere, na kar upravičeno opozarja tožnik v tožbi in zaradi česar je podana kršitev določbe člena 4(1) Kvalifikacijske direktive 2011/95/EU, ki je zakonodajalec Republike Slovenije ni prenesel v ZMZ-1. Iz tožnikovih izjav v upravnem postopku pa je dovolj jasno razvidno, da nasprotuje strogemu šiitskemu režimu in da naj bi po njegovih trditvah imel resne težave z režimom, ker je v bolnici govoril o Jezusu in njegovi vlogi pri ozdravitvi, dejanja preganjanja pa naj bi se odražala v zapiranju tožnika v psihiatrične oddelke, tudi v tistega, ki je pod nadzorom Etaalata, in za daljša časovna obdobja in z morebitnimi elementi prisilnega zdravljenja. V času odločanja tožene stranke namreč ni bilo nobenega indica o tem, da bi tožnik imel psihične težave, kar je tožena stranka potrdila na glavni obravnavi. Zato niso bistvene tiste ugotovitve tožene stranke v izpodbijanem aktu, zaradi katerih je tožena stranka štela, da so tožnikove trditve neverodostojne oziroma zaradi katerih je štela, da ga „ni mogoče priznati za splošno verodostojnega.“
Tožena stranka se ni osredotočila oziroma se sploh ni lotila ključnih vprašanj. Ni razčistila s tožnikom kakšne veroizpovedi je, ali je morda spremenil vero, ali je ateist, ali se noče izreči o svoji veroizpovedi, kakšno je njegovo prepričanje bodisi glede Jezusa bodisi glede režima in varnostne situacije v Iranu. V primeru, da vere ni spremenil iz muslimanske v krščansko, potem bi lahko zaradi poteka časa nevarnost za tveganje z vidika druge alineje prvega in tretjega odstavka 27. člena ZMZ-1 in 26. člena ZMZ-1 bila bistveno zmanjšana, in bi ostalo samo vprašanje, ali bi bil tožnik lahko za državne oziroma varnostne organe sumljiv, spričo splošno znane spremenjene varnostne situacije v Iranu, kjer so proti koncu leta 2022 začeli izvrševati smrtne kazni zaradi upiranja režimu ali zaradi nasprotovanja verskim zakonom.
Pri ugotavljanju dejstev tekom osebnega razgovora in v zvezi s pridobivanjem relevantnih informacij o stanju v državi izvora mora uradna oseba prosilcu postavljati relevantna (pod)vprašanja in razlikovati med razlogi, katere je prosilec navedel, da so ga napeljali, da zapusti izvorno državo, in razlogi zaradi katerih ga je zaradi splošno znanih informacij o stanju v izvorni državi lahko utemeljeno strah pred preganjanjem ali resno škodo v primeru vrnitve. To je še posebej relevantno v primerih prosilcev za mednarodno zaščito iz Irana, če se njihovi razlogi za pobeg povezujejo tudi z verskimi razlogi. Zato z vidika absolutne prepovedi nečloveškega ravnanja pristojni organ oziroma sodišče države podpisnice EKČP ni(sta) nujno vezan(a) vedno samo na tisti razlog za strah, ki ga prosilec navede v njegovih izjavah, ampak morajo določen razlog za utemeljen strah preveriti po uradni dolžnosti.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik v postopku ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki mu tožnik v tožbi ni nasprotoval, izhaja, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave.
Iz podatkov spisov tudi ni razvidno, da bi imel tožnik utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Tožena stranka je tožnika ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito razdelka seznanila s tem, da je država, iz katere prihaja, varna izvorna država. Hkrati je bil pozvan, da pove kateri so njegovi osebni razlogi, zaradi katerih se ne more vrniti v izvorno državo. Tožnik je kot razlog, da Maroko zanj ni varna izvorna država navajal le dejstvo, da tam ni mogoče dostojno živeti in da država ne pomaga posameznikom v stiski, pri tem pa ni konkretiziral navedenih okoliščin, ki bi iz tega razloga kazale, da država zanj ni varna izvorna država.