• Najdi
  • <<
  • <
  • 26
  • od 50
  • >
  • >>
  • 501.
    UPRS Sodba I U 423/2023-14
    30.3.2023
    UP00069343
    ZMZ-1 člen 52, 52-1, 52-2.
    očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - varna izvorna država
    Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki mu tožnik v tožbi ni določno nasprotoval, je namreč očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
  • 502.
    UPRS Sodba I U 370/2023-32
    29.3.2023
    UP00068726
    ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/1.
    mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - ponovna prošnja - nova dejstva in novi dokazi - dokazni standard
    Glede na člen 40(2) procesne direktive je bila tožena stranka v okviru presoje dopustnosti ponovne naknadne prošnje najprej dolžna preveriti, ali so se pojavili novi elementi ali ugotovitve oziroma jih je tožnik navedel v zvezi z vprašanjem, ali izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito. Ob ugotovitvi, da obstajajo taki novi elementi ali ugotovitve v zvezi s prvo prošnjo za mednarodno zaščito, bi morala tožena stranka obravnavanje dopustnosti naknadne prošnje preveriti, ali novote znatno povečujejo verjetnost, da tožnik kot prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite.

    Tožnik ni uspel izkazati dejstev, ki bi pomembno povečala verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
  • 503.
    UPRS Sodba I U 380/2023-8
    28.3.2023
    UP00068790
    ZMZ-1 člen 52, 52-1, 52-2. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/1.
    mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
    Upoštevajoč strukturo vprašanj, njihovo vsebino in vrstni red ter odgovore tožnika, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v celoti izpolnila svojo obveznost iz člena 4(1) Kvalifikacijske direktive in določb ZMZ-1.
  • 504.
    UPRS Sodba I U 1754/2022-9
    27.3.2023
    UP00068198
    ZMZ-1 člen 52, 52-1, 52-2. ZUS-1 člen 20, 20/3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3.
    mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - nedovoljena tožbena novota - glavna obravnava - acte claire - Republika Kosovo
    Tožnik je kot edini razlog, zakaj je zapustil Kosovo, navedel ekonomske težave in v povezavi s tem ni omenil strahu pred preganjanjem ali resno škodo zaradi spora v družini.

    Tožnik v tožbi ne dodaja nič takega, kar bi kazalo na to, da bi pomanjkljivost, ko tožena stranka ni poskušala izvedeti še kaj več ali bolj konkretnega od tožnika na osebnem razgovoru lahko vplivala na zakonitost odločitve oziroma da bi sodišče moralo dopolnjevati ugotovitveni postopek v upravnem sporu na glavni obravnavi. V obravnavani zadevi se nova dejstva nanašajo na informacije o stanju na Kosovu glede krvnega maščevanja, ki segajo nazaj v leto 2008, in tožnik niti ne zatrjuje, da se nanašajo na okoliščine v glavnem mestu Kosova. Druga nova okoliščina v tožbi pa je navedba, da je tožnikov brat napadel brata moža od tožnikove sestre in ga poškodoval, sestrin nekdanji mož pa se želi maščevati tožniku ali njegovemu bratu, ki je prav tako zapustil Kosovo. Informacije o krvnem maščevanju na Kosovu izpred 25 let, predložene šele v upravnem sporu, ter povsem nova okoliščina o tem, da naj bi tožnikov brat napadel moža pokojne sestre tožnika, ki se ne ujema z ničemer, kar je povedal tožnik v upravnem sporu, zaradi nerelevantnosti, nezanesljivosti, neprepričljivosti in pavšalnosti, ne vplivajo na oceno tožene stranke, da tožnik ni izkazal nobenih dejanj preganjanja oziroma groženj s strani brata pokojne sestre, kakor tudi ne nezmožnost zaščite, čeprav v situaciji, ko dejanj preganjanja ali groženj sploh niso izkazana, tudi ni treba ugotavljati, ali je država sposobna zaščititi prosilca. Izhajajoč iz specifičnih pravnih pravil na področju Skupne evropske azilne politike je za pravico do ustnega zaslišanja v sodnem postopku treba upoštevati predvsem: povezavo med sodnim postopkom in postopkom na prvi stopnji, kjer je bil opravljen osebni razgovor; da ima sodišče v spisu zapisnik oziroma dobesedni prepis osebnega razgovora, ki je pomembne element za sodišče pri izvajanju podrobne in ex nunc presoje dejstev in pravnih vprašanj; da samo v primeru, da sodišče oceni, da lahko to presojo opravi zgolj na podlagi podatkov iz spisa, glede na okoliščine primera vključno z zapisnikom ali dobesednim prepisom osebnega razgovora s prosilcem v postopku na prvi stopnji, lahko odloči, da ne bo zaslišalo prosilca v okviru postopka s pravnim sredstvom, ki je bilo vloženo pri njem; v teh okoliščinah se namreč z možnostjo, da se ne opravi zaslišanje, upošteva interes držav članic in prosilcev, ki je naveden v uvodni izjavi 18 navedene direktive, da se o prošnjah za mednarodno zaščito odloči, kakor hitro je to mogoče, brez poseganja v ustreznost in celovitost obravnave.
  • 505.
    UPRS Sodba I U 424/2023-13
    27.3.2023
    UP00068727
    ZMZ-1 člen 52, 52-1, 52-2. ZUP člen 9.
    mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - varna izvorna država - pravica do izjave
    Tožnik je v zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države navedel slabe ekonomske razmere, glede katerih pa je Vrhovno sodišče RS že sprejelo odločitev, da z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.
  • 506.
    UPRS Sodba in sklep I U 414/2023-18
    27.3.2023
    UP00068670
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18. ZUS-1 člen 32. ZPP člen 214, 214/2.
    mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - Republika Hrvaška - začasna odredba - priznana dejstva
    Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik osebno ni imel slabih izkušenj s hrvaško policijo ter da bo v primeru predaje Republiki Hrvaški predan v okviru dublinskega postopka, ki je del azilnega postopka in ne policijskega postopka. Pravilno je bilo ugotovljeno, da tožnik ni podal nikakršnih konkretnih izjav, da bi z njim kot s tujcem ali prosilcem za mednarodno zaščito na Hrvaškem nečloveško ali ponižujoče ravnali, ter da njegove izjave ne izkazujejo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev.

    Sodišče verjame navedbam tožnika o povezanosti z bratom in je zato iz razlogov, kot jih tožnik navaja v zahtevi za izdajo začasne odredbe, le-tej tudi ugodilo. Sodišče je torej presodilo, bi ločitev od brata pomenila škodo za tožnika in hudo psihično stisko ter da bi ga ločitev od brata hudo prizadela, saj ne dvomi o tem, da je tožnik na brata zelo navezan. Izvršitev sklepa je tako odložena do pravnomočne odločitve v upravnem sporu. Poleg tega odložitev izvršitve izpodbijanega akta tudi ne bi nasprotovala javni koristi.
  • 507.
    UPRS Sodba I U 404/2023-21
    27.3.2023
    UP00068722
    ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-2.
    mednarodna zaščita - upravni postopek - ustavitev postopka - samovoljna zapustitev azilnega doma - opravičljiv razlog
    Eden od elementov, da se šteje prošnja za umaknjeno, je ta, da je zapustitev azilnega doma samovoljna. Za samovoljno zapustitev azilnega doma gre takrat, kadar prosilec zapusti azilni dom brez utemeljenega razloga. Ne gre pa za samovoljno zapustitev azilnega doma, kadar tožnik zapusti azilni dom zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati.

    Ker je bil v času izdaje izpodbijanega sklepa tožnik upravičeno odsoten, saj je bil zaradi slabega zdravstvenega stanja ves čas v bolnišnici, niso podani razlogi, zaradi katerih bi se štelo, da se tožnikova prošnja za mednarodno zaščito šteje za umaknjeno, saj ne gre za samovoljno zapustitev azilnega doma.
  • 508.
    UPRS Sodba I U 406/2023-13
    23.3.2023
    UP00068721
    ZMZ-1 člen 52, 52-1.
    mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - pravno pomembna dejstva - ekonomski razlog
    Tožnikove pavšalne navedbe, da je izvorno državo zapustil zaradi družinskih težav in revščine, pa tudi zato, ker tam ni bolnice, zdravstvene oskrbe in pravic, po presoji sodišča ne izkazujejo preganjanja (diskriminacije) oziroma tega, da bi mu ob morebitni vrnitvi tam grozila resna škoda, še zlasti zato, ker je kot frizer oziroma brivec v Maroku imel plačano delo.
  • 509.
    UPRS Sodba in sklep I U 405/2023-14
    23.3.2023
    UP00068716
    ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 3/2-2. ZUS-1 člen 32.
    mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti - začasna odredba
    Ko je pravno pomembna le zakonitost prečkanja državne meje tiste države članice Evropske unije, v katero prosilec vstopi iz tretje države, ki ni članica, ni odločilno, ali je imel tožnik že v Republiki Hrvaški namen vložiti prošnjo za mednarodno zaščito.

    Države članice morajo upoštevati, da so vsebinska merila, ki so določena v prvem odstavku 33. člena Ženevske konvencije in 3. členu Evropske koncencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, bistveno širša kot merilo, določeno v drugem pododstavku drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III. Če bi predaja prosilca drugi državi članici EU pomenila kršitev načela nevračanja, postane izjemoma uporaba klavzule suverenosti iz prvega odstavka 17. člena Uredbe Dublin III za državo obvezna.
  • 510.
    UPRS Sodba I U 394/2023-14
    20.3.2023
    UP00068666
    ZMZ-1 člen 27, 52, 52-1, 52-2, 61.
    mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
    Tožnik v svoji izvorni državi ni imel problemov zaradi svoje rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini. Tožnik ni imel težav, ki bi utemeljevali mednarodno zaščito, ker prepiri in pretepi z neznanimi osebami, ne pomenijo preganjanja v smislu 27. člena ZMZ-1.

    Ni sporno, da je toženka tožnika obvestila, da je Kraljevina Maroko z Odlokom določena za varno izvorno državo, s čimer je toženka po presoji sodišča svojo procesno dolžnost izpolnila.
  • 511.
    UPRS Sodba I U 393/2023-14
    20.3.2023
    UP00068240
    ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/1.
    mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in okoliščine - trditveno in dokazno breme - ekonomski razlog
    Tožba se zavrne.
  • 512.
    UPRS Sodba in sklep I U 368/2023-20
    17.3.2023
    UP00068671
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
    mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - Republika Hrvaška - začasna odredba
    Tožena stranka je pravilno ugotovila, da bo tožnik predan Republiki Hrvaški v okviru dublinskega postopka, ki je del azilnega postopka in ne policijskega postopka, v katerem je bil tožnik v Republiki Hrvaški dejansko obravnavan. Pravilno je bilo tudi ugotovljeno, da je bil tožnik v Centralno evidenco EURODAC vnešen kot prosilec za mednarodno zaščito ter da tožnikove izjave na osebnem razgovoru ne izkazujejo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, saj se azilni postopek zanj niti še ni začel, ter da ni utemeljenih razlogov za prepričanje, da bo v konkretnem primeru tožnik ob vrnitvi v Republiko Hrvaško podvržen nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju. Sodišče meni, da je tožnik v Republiki Hrvaški vložil namero za vložitev prošnje in da je vedel, da vlaga tako namero, saj sicer ne bi bilo logično, da bi hrvaški organi njegove prstne odtise vnesli v bazo EURODAC kot prosilca za mednarodno zaščito in ne kot tujca, ki take prošnje ni vložil.

    V zvezi s tožbenimi navedbami, da je bil tožnik na Hrvaškem že izpostavljen nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju, pri čemer se tožnik sklicuje na ravnanje hrvaške policije z njim, sodišče pojasnjuje, da je bistvenega pomena to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito. Tožnik pa se večinoma sklicuje na ravnanje hrvaške policije, ko takega statusa ni imel in je opisoval dogodke, ki so se zgodili v povezavi z njegovim ilegalnim vstopom v Republiko Hrvaško, ko je imel status tujca in ne status prosilca za mednarodno zaščito. Iz ravnanja hrvaških policistov, ki se nanašajo na tujce, ki ilegalno prestopijo mejo in niso še vložili namere za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, še ni mogoče sklepati na to, da bi obstajale sistemske pomanjkljivosti v azilnih postopkih po tem, ko prosilci že vložijo ustrezno vlogo, s katero začnejo azilni postopek.
  • 513.
    UPRS Sodba in sklep I U 333/2023-22
    17.3.2023
    UP00068411
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
    mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - težko popravljiva škoda - začasna odredba
    Ločnice med dvema postopkoma torej ni mogoče narediti za potrebe odločanja po Dublinski uredbi na tak način, kot je to storila tožena stranka. Policijski postopek, ko potencialni prosilec za azil pride v stik s policistom, preden ta evidentira morebitno namero tujca za azil, je kot že rečeno, sestavni del Skupnega evropskega azilnega sistema. Zato je ločnica, ki jo je naredila tožena stranka, sicer do neke mere relevantna, ne more pa biti odločilna za oceno, da velja domneva, da bo Hrvaška v primeru predaje tožnika po Dublinski uredbi upoštevala vsa bistvena določila glede dostopa do azilnega postopka in varstvo temeljnih človekovih pravic tožnika, če pa poročila kažejo, da se še vedno dogajajo hude nepravilnosti v postopkih dostopa do azilnega postopka na Hrvaškem.

    Za razrešitev tega upravnega spora je torej ključno vprašanje, ali je tožnik v času izvrševanja ukrepa vrnitve imel zahtevek glede varstva pred nečloveškim ravnanjem, ki ni bil očitno neutemeljen („arguable claim“), oziroma če so v času izvršitve izpodbijanega dejanja obstajale javno dostopne informacije oziroma poročila relevantnih institucij, za katere bi tožena stranka morala vedeti, in ki so predstavljala utemeljene razloge za tveganje za kršitev pravice iz člena 4. oziroma 19(2) Listine EU v primeru vrnitve tožnika na Hrvaško.
  • 514.
    UPRS Sodba I U 369/2023-20
    17.3.2023
    UP00068723
    ZMZ-1 člen 52, 52-1, 52-2, 62, 62/1.
    očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - subjektivne okoliščine - utemeljen strah - ekonomski razlog - varna izvorna država
    V obravnavani zadevi ni podan subjektivni element, ker okoliščine, ki jih prosilec zatrjuje, niso preganjanje oziroma ne utemeljujejo njegovega strahu pred preganjanjem v smislu ZMZ-1, toženi stranki pri odločanju o statusu begunca tožnikovih izjav zato ni bilo treba preverjati z informacijami o izvorni državi, saj z njimi ni mogoče nadomestiti subjektivnega pogoja.

    Tožnik niti v tožbi ne navaja vsebinskih argumentov, da je izkazal tehtne razloge, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da njegova izvorna država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin v smislu izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito v skladu z ZMZ-1 zanj ni varna. Tožena stranka ni bila dolžna tožnika soočiti z informacijami, na podlagi katerih je Vlada RS z odlokom o določitvi seznama varnih izvornih držav Alžirijo razglasila za varno izvorno državo.
  • 515.
    UPRS Sodba I U 367/2023-13
    17.3.2023
    UP00068668
    ZMZ-1 člen 52, 52-1, 52-2, 61.
    mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - prosilec iz Maroka - ekonomski razlog - kršitev pravice do izjave
    Tožnik je v svoji izpovedi v tem upravnem sporu „začel“ povezovati svojo narodnost kot razlog za revščino, kar je v nasprotju z izjavami tožnika v upravnem postopku. Utemeljeno toženka opozori, da je tožnik na osebnem razgovoru 17. 1. 2023 zanikal, da bi imel zato, ker je po narodnosti Berber, kdaj kakršnekoli težave in povedal, da zaradi tega, ker je Berber, nikoli ni imel težav. Zgolj izpoved tožnika na naroku, ki je v tem delu drugačna od celotnega upravnega postopka, brez konkretizacije težav, ki naj bi jih imel tožnik zato, ker je Berber, sodišča ne prepriča. Po presoji sodišča ne izkaže, da bi bila tožnikova revščina posledica preganjanja. Pravilna je tudi odločitev, da ekonomski razlogi, ki niso posledica preganjanja, ne predstavljajo razloga za mednarodno zaščito.

    Utemeljen pa je sicer tožbeni očitek o kršitvi, ker toženka v postopku tožnika ni seznanila, da je Vlada RS dne 31. 3. 2022 izdala Odlok o določitvi seznama varnih izvornih držav, med katerimi je tudi Maroko ter mu ni pojasnila uporabe koncepta varne izvorne države in svojo odločitev oprla tudi na 2. alinejo 52. člena ZMZ-1. Po presoji sodišča pa to, glede na to, da je toženka zavrnila prošnjo tudi na podlagi prve alineje 52. člena ZMZ-1 in ne izključno druge alineje 52. člena ZMZ-1, torej gre za „dodatni“ in ne izključni argument toženke ter dejstvo, da je bil tožnik seznanjen s konceptom varne izvorne države z vročitvijo odločbe, saj uveljavlja kršitev v zvezi s tem v tožbi, in da v tem upravnem sporu ni navajal niti izpovedal okoliščin, ki bi terjale drugačno odločitev, napaka po presoji sodišča ni taka, ki bi terjala odpravo izpodbijane odločbe.
  • 516.
    UPRS Sklep I U 360/2023-15
    16.3.2023
    UP00068249
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
    mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
    Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje tega upravnega spora. Iz navedb njegovega pooblaščenca na glavni obravnavi namreč izhaja, da je imel zadnji osebni stik s tožnikom 6. 3. 2023, torej 10 dni pred predmetno glavno obravnavo, in da ne ve, kje se tožnik trenutno nahaja.

    Tožnik očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji in na dokončanje postopka.
  • 517.
    UPRS Sklep I U 330/2023-18
    16.3.2023
    UP00066491
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
    samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
    Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora, saj je 11. 3. 2023 samovoljno, ne oziraje se na navedene zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
  • 518.
    UPRS Sodba I U 357/2023-15
    16.3.2023
    UP00068720
    ZMZ-1 člen 52, 52-1.
    očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - subjektivne okoliščine
    Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
  • 519.
    UPRS Sodba I U 358/2023-15
    16.3.2023
    UP00067838
    ZMZ-1 člen 52, 52-1.
    očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog
    Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite
  • 520.
    UPRS Sodba I U 351/2023-14
    15.3.2023
    UP00068663
    ZMZ-1 člen 52, 52-1.
    mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog - prosilec iz Maroka
    Slaba ekonomska situacija bi morala biti povezana s katerim izmed razlogov preganjanja, torej bi morala biti povezana z nekimi osebnimi okoliščinami, kot je vera, narodnost, politično prepričanje, rasa in podobno, da bi se lahko štela kot razlog za priznanje mednarodne zaščite. Zgolj navajanje slabega ekonomskega in socialnega stanja v izvorni državi pa samo po sebi ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
  • <<
  • <
  • 26
  • od 50
  • >
  • >>