ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4. Uredba o hišnem redu azilnega doma (2021) člen 10, 11.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožena osebna varnost - resna grožnja za javni red ali javno varnost
V konkretni zadevi je bistvenega pomena to, ali ugotovljeno dejansko stanje ustreza zakonskemu stanu, kot je naveden v 4. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, torej ali so podani razlogi javnega reda, zaradi katerih je bodisi ogrožena osebna varnost ali pa premoženjska varnost.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - zavrženje ponovne vloge - nova dejstva in novi dokazi - trditveno in dokazno breme
Tožnikova prošnja za mednarodno zaščito je bila pravnomočno zavrnjena s sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 188/2022 z dne 25. 1. 2023, zato bi moral tožnik v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka predložiti nove dokaze ali navesti nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1).
Toženka je po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnik v Zahtevku ni navedel novih dejstev, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - varna izvorna država
Tožnik, kljub temu da sta okvir in vsebina upoštevnih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave.
Tožniku je bila na ustrezen način zagotovljena opredelitev do vseh okoliščin, ki bi v njegovem primeru lahko pripeljale do drugačne odločitve, njegove izjave je tožena stranka v tem pogledu pravilno upoštevala. Pri tem tožnik ne navaja vsebinskih argumentov o izkazanosti tehtnih razlogov, da njegova izvorna država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin ni varna zanj.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - poseg v osebno svobodo - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - načelo sorazmernosti - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države
Glede na to, da ni sporno, da je bil tožnik obsojen na zaporno kazen s stransko kaznijo izgona iz Republike Slovenije, da je prestajal zaporno kazen v ZPKZ Koper vse do 5. 3. 2024, ko je bil prepeljan v Center za tujce, kar potrdi tožnik zaslišan na naroku, je tudi po presoji sodišča pravilna odločitev toženke, da je prva predpostavka za omejitev gibanja iz tretje alineje 84. člena ZMZ-1 dokazana.
Toženka je namreč tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da je tožnik podal Zahtevek samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, pri čemer je imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog
Toženka je pravilno ocenila, da so tožnikove navedbe, da je odšel iz Maroka zaradi revščine in pomanjkanja dela, dejstva, ki so v konkretnem primeru nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po ZMZ-1. Toženka je pravilno ugotovila in svojo odločitev prepričljivo obrazložila, da tožnikove težave v Maroku ne morejo biti obravnavane v okviru mednarodne zaščite zato, ker niso takšne narave, da bi predstavljale utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite. Toženka je pravilno ugotovila, da tožnikovih navedb ni možno povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov preganjanja in da tožnikovih težav ni mogoče povezati z raso, vero, narodnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil
Z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je tožnikova sposobnost ekonomskega preživetja v njegovi izvorni državi. Zgolj navajanje slabega socialnega stanja v izvorni državi, kateremu je podvrženo celotno prebivalstvo, po presoji sodišča ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - prosilec iz Maroka - ekonomski razlog
Toženka je pravilno ocenila, da so tožnikove navedbe, da je odšel iz Maroka zaradi revščine in brezposelnosti ter potresa, dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po ZMZ-1. Toženka je pravilno ugotovila in svojo odločitev prepričljivo obrazložila, da tožnikove težave v Maroku ne morejo biti obravnavane v okviru mednarodne zaščite zato, ker niso takšne narave, da bi predstavljale utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite. Toženka je pravilno ugotovila, da tožnikovih navedb ni možno povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov preganjanja in da tožnikovih težav ni mogoče povezati z raso, vero, narodnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za priznanje mednarodne zaščite - ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države
Tožnik je kot razloge za pridobitev ene od dveh oblik mednarodne zaščite navajal izključno ekonomske razloge, ki pa ne morejo biti obravnavani v okviru taksativno določenih podlag za priznanje mednarodne zaščite po zakonodaji, ki trenutno velja v Republiki Sloveniji.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/2, 80.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito
V tej zadevi torej tožnik očitno nima namena počakati do pravnomočnega zaključka postopka mednarodne zaščite, saj je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil, niti ni sporočil, kje se nahaja, s čimer je kršil svoje obveznosti po ZMZ-1. Zato je sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnika zoper izpodbijani sklep na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - prosilec iz Alžirije - varna izvorna država
Ob upoštevanju navedenih izhodišč je tožena stranka stranka pravilno ocenila, da tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je namreč očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave.
Zgolj dejstvo, da je ekonomski (in socialni) sistem v izvorni državi zanj slabši, ne more biti razlog za mednarodno zaščito.
Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je tožena stranka tožnika tako ob vložitvi prošnje kot tudi na osebnem razgovoru seznanila s tem, da je država, iz katere prihaja, varna izvorna država. To pomeni, da mu je bilo omogočeno, da izkaže tehtne razloge, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da ta država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin v smislu izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito zanj ni varna izvorna država.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - poseg v osebno svobodo - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - načelo sorazmernosti - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države
Toženka je ugotovila, da je tožnik prošnjo podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, kar tožnik v tožbi izrecno priznava. V tožbi namreč navede, da je vložil namero zato, ker ne želi biti deportiran v matično državo, ker mu tam mu grozi krvno maščevanje, kar potrdi tudi zaslišan na glavni obravnavi. Zaradi strahu pred krvnim maščevanjem si ne želi, da bi se ga vrnilo v njegovo državo.
Pravilna je na podlagi povzetega dejanskega stanja ugotovitev toženke, da je tožnik imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožnik svoj zahtevek utemeljuje s težavami, ki naj bi jih imel z bivšim županom, te težave pa je imel, še preden je zapustil Maroko, tožnik pa jih ob podaji prošnje ni omenjal, čeprav je bil opozorjen, da je dolžan izpovedati vsa relevantna dejstva in okoliščine, in bil tudi opozorjen na to, da je postopek zaupne narave. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ni prepričljivo dokazal, zakaj vsega tega ni uveljavljal že prej, čeprav je imel za to različne priložnosti.
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč 3. 3. 2024 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 12. 3. 2024.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - poseg v osebno svobodo - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - načelo sorazmernosti - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države
Sodišče sprejema razloge tožene stranke iz izpodbijanega sklepa, s katerimi ta utemeljuje, da je tožnik ponovno prošnjo za mednarodno zaščito podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve iz države, pri čemer je imel tožnik možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Glede na izpis iz uradne evidence azilnega doma je tožnik 24. 2. 2024 po svoji volji zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil. Tudi glavne obravnave se tožnik ni udeležil.
ZTuj-2 člen 47a, 47a/2, 47a/2-4. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4, 10, 10/1.
združitev z družino - status begunca - družinski član - dolžnost preživljanja
Tožnica niti na tej podlagi, ko bi bila zaradi sodne določitve skrbništva dolžna skrbeti za svojo mater, ni uspela izkazati prvega pogoja za obstoj domneve "vzdrževanja" družinskega člana, torej da mati zaradi postavitve pod skrbništvo v Iranu na dan vložitve obravnavane prošnje ni sposobna zadovoljevati svojih osnovnih potreb.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3. ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici
Naravo in resnost nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu zaradi predaje v drugo državo članico v postopku sprejema po Uredbi Dublin III, je namreč treba oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki so upoštevne v okoliščinah, v katerih se bo prosilec znašel po predaji.
Določba petega odstavka 20. člena Uredbe Dublin III se nanaša tudi na primere prosilcev, ki so prvo državo članico zapustili (in s tem tam vloženo prošnjo implicitno umaknili) med postopkom določanja države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje. V tem primeru je država članica odgovorna za njihov ponovni sprejem zaradi "dokončanja postopka določanja odgovorne države članice."
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju (drugi odstavek 20. člena ZMZ-1).
mednarodna zaščita - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč 19. 7. 2023 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 19. 2. 2024. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, česar tožnikov pooblaščenec niti ne zatrjuje, po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti
V obravnavani zadevi ni sporno, da bo tožnik v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito in ne kot tujec.
Po presoji sodišča za ugotavljanje ovir za predajo Republiki Hrvaški na podlagi Uredbe Dublin III bistvenega pomena to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito. Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnik sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ni dokazal.