davek od dohodkov pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor - zamudne obresti od neplačanih davkov - sprememba zakona - odločba Ustavnega sodišča
Novela ZDavP-2J ni posegla v tožnikov zaključen pravni položaj, posegla je kvečjemu v njegovo pričakovanje, da zakonodajalec ne bo spremenil obrestne mere, po kateri se bodo obrestovale njegove davčne obveznosti v povezavi z nenapovedanimi obdavčljivimi dogodki oziroma v pričakovanje, da, če bo do spremembe obresti prišlo, bo nova obrestna mera veljala šele za čas od spremembe dalje. Neodvisno od presoje, ali gre v obravnavani zadevi za pričakovanje ali za pričakovano pravico, sodišče sodi, da obračun višjih obresti za obdobje obrestovanja pred zvišanjem, ni v nasprotju z načelom pravne varnosti po 2. členu Ustave. Načelo zaupanja v pravo zagotavlja varstvo pridobljenih pravic zoper zakonske posege za naprej. Posamezniku zagotavlja, da država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in ustavno dopustnem javnem interesu.
Organ za BPP je z navedbami v obrazložitvi izpodbijane odločbe o tem, da odgovor na tožbo ne vsebuje nobenih novot, do katerih se tožnica ni mogla opredeliti že v tožbi ocenil, da dodeljevanje brezplačne pomoči na "zalogo", ni smiselno, opravil vsebinsko presojo ter prejudiciral, da tožnica ne potrebuje nadaljnjega svetovanja in zastopanja. Tožnica ima pravico v postopku odgovoriti na navedbe v odgovoru na tožbo in v zvezi s tem do pravnega svetovanja in zastopanja ter podajanja vlog, saj bi ji v nasprotnem primeru bilo poseženo v pravico do sodnega varstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek - posebni ugotovitveni postopek
Kadar je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dajensko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka in je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopu v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati oz. ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je sama navajala, izjavi.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog
Tožnik se ne izreka za homoseksualca, prav tako je na zaslišanju pred toženo stranko navajal, da zaradi homoseksualnih spolnih odnosov ni imel težav v državi izvora. Iz nobene njegove izjave ni razvidno, da bi bil deležen dejanj preganjanja v državi izvora, kot jih določa 1. A člen Ženevske konvencije in so tudi navedena v 26. členu ZMZ-1.
Predložene informacije sicer izkazujejo verjetnost, da je preganjanje homoseksualcev v Nigeriji, torej v tožnikovi državi izvora, posledica pripadnosti določeni družbeni skupini, ki temelji na skupni značilnosti, ki predstavlja tako posebno identiteto, da jih okolica dojema kot drugačne. Sodišče pa ne sprejema navedbe tožnika, da bi bil v primeru vrnitve v državo izvora v očeh okolice prepoznan kot pripadnik LGBTIQ+ skupnosti zaradi preteklih homoseksualnih spolnih praks.
Tožnik se ni čutil ogroženega v državi izvora zaradi spolnih praks v katere je bil vpleten v nogometni akademiji. Niti ni zapustil države izvora zaradi teh spolnih praks ampak zaradi želje po igranju nogometa v Španiji, kot je ugotovila tožena stranka v izpodbijani odločbi. Tožnik je navajal, da je bil navedene spolne odnose prisiljen, oz., da v njih ni sodeloval po lastni izbiri. Vendar pa iz njegovih izpovedb ne izhaja, da je bil v teh odnosih vključen element sile in s tem prisile. Tega tožnik ni niti zatrjeval. Sodišče ugotavlja, da je pravilna ugotovitev tožene stranke, da je bil namen teh odnosov transakcijske narave, ker je tožnik želel, po lastni izjavi, kariero nogometnega igralca v Evropi in je zato pristal na homoseksualne spolne odnose.
davek od premoženja - oprostitev plačila davka - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče pritrjuje stališču tožnika, da iz zakonskega besedila 162. člena ZDO ne izhaja, da bi bil pogoj za začasno davčno oprostitev plačila davka od premoženja za prve lastnike novih stanovanjskih hiš oz. stanovanj in garaž, za 10 let (kar zavezanec uveljavlja z vlogo, ki jo vloži pri davčnemu organu) prijavljeno stalno prebivališče niti dejansko bivanje prvega lastnika v zadevni nepremičnini, za katero se uveljavlja začasna oprostitev navedenega plačila davka. Oprostitev je uvedena kot osebna oprostitev in se zato prizna le prvim lastnikom, ne pa nasploh novim lastnikom, ki niso prvi lastniki.
davek od dobička iz kapitala - davčna osnova - vrednost kapitala ob odsvojitvi - tržna cena
V obravnavani zadevi je tožnik kapital pridobil na podlagi odplačne pogodbe z mamo in pogodbeno dogovorjeni znesek kupnine, četudi je bil nižji od tržne vrednosti kapitala, je bil njegov vložek v pridobljeni kapital.
Korekcija vrednosti kapitala ob odsvojitvi na njeno tržno vrednost, kadar je pogodbeno določena vrednost nižja, pa je ureditev, ki sledi ureditvi, da se z davkom od dobička od odsvojitve kapitala obdavčuje tudi neodplačna odsvojitev kapitala (darilo), pri kateri po naravi stvari ne pride do realnega povečanja premoženja darovalca.
odvetništvo - disciplinski ukrep zoper odvetnika - sodno varstvo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Upravno sodišče lahko na podlagi konkretnih okoliščin primera pride do zaključka, da ima tožena stranka, oziroma disciplinski organ, ki lahko izreče sankcijo odvzema pravice opravljati odvetniški poklic javno pooblastilo in da je v konkretni zadevi izpodbijana odločba oblastveni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Disciplinski ukrep odvzema opravljati odvetniški poklic se sme izreči samo za hujše kršitve dolžnosti in tožena stranka je odločila, da je tožnica odgovorna za hujšo kršitev dolžnosti iz 6. točke 77.b. člena Statuta OZ, kar pomeni, da je v zadevi odločal nepristojen organ, ne glede na to, kakšna je bila izrečena sankcija. Namesto, da bi o predmetni sankciji na drugi stopnji odločalo Vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov oziroma da bi na prvi stopnji o odgovornosti in sankciji za hujšo kršitev iz 6. točke 77. b člena Statuta odločalo disciplinsko sodišče v sestavi dveh sodnikov Vrhovnega sodišča in treh odvetnikov, je na drugi stopnji odločala Disciplinska komisija II. stopnje v sestavi dveh odvetnikov in predstavnice Ministrstva za pravosodje.
upravni spor - molk organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Ker ni podana pristojnost organa, da (vsebinsko) odloči o taki zahtevi, tudi ne more nastopiti molk organa, zato mu sodišče ne more naložiti, da naj o tem odloči.
upravni spor - stranka v upravnem sporu - tožnik kot stranka v upravnem sporu (aktivna legitimacija) - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
V zadevi ni sporno, da tožnica ni bila stranka ali stranska udeleženka v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, s katero je bil inšpekcijski zavezanki (ki ni tožnica) izrečen inšpekcijski ukrep, zato ne izpolnjuje pogoja za priznanje statusa tožnice v tem upravnem sporu.
ZBPP člen 8, 8-5. ZPP člen 67, 82. ZUS-1 člen 11, 12. ZS člen 106.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zloraba pravice - postavitev začasnega zastopnika - delegacija pristojnosti
ZBPP v peti alineji 8. člena določa, da se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Po presoji sodišča takšna izključitev dodeljevanja BPP ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - neobrazložena odločba
Izpodbijana odločba ni obrazložena tako, da bi bili vidni vsi razlogi, zaradi katerih je organ BPP sprejel odločitev. V izpodbijani odločbi je glede izpolnjenosti pogojev iz 24. člena ZBPP namreč le navedeno, da je prosilka pred domačimi sodišči izčrpala vsa razpoložljiva pravna sredstva in zatrjuje kršitev pravice, ki je zavarovana z EKČP, sklep najvišjega državnega sodišča (Ustavno sodišče RS) pa je bil izdan 4. 4. 2024 in tako štiri mesečni rok za vložitev pritožbe še ni iztekel.
Prosilec za brezplačno pravno pomoč ni pravni strokovnjak in prav zato prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči - za dodelitev pravnega strokovnjaka, ki bo to napravil. Ni mogoče kar takoj šteti, da je zadeva, za katero je vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravn pomoči nerazumna, če v prošnjo za brezplačno pravno pomoč ni opredeljeno pravno vprašanje oz. niso konkretno navedeni razlogi za vložitev pravnega sredstva. Zato je potrebno določbe ZBPP glede verjetnosti za uspeh razlagati upoštevaje načelo sorazmernosti in na način, da ne pride do nedopustnega posega v pravica do pravnega sredstva, torej je potreben restriktiven pristop.
ZIZ člen 3, 3/3, 53, 81, 92, 92/5. ZUS-1 člen 40, 40/3.
koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo - podaljšanje koncesije - zavrnitev zahteve - odločanje po prostem preudarku
Iz določb ZIS izhaja, da tako o dodelitvi koncesije za prirejanje iger na srečo kot tudi o njenem podaljšanju pristojni organ odloča po prostem preudarku, pri obeh odločitvah pa upošteva ista, v določbi tretjega odstavka 3. člena ZIS primeroma našteta merila oziroma kriterije. Iz te določbe je razvidno, da gre tudi pri podaljšanju koncesije za ponovno odločanje o dodelitvi koncesije za določen čas. Glede na navedeno je zmotno tožbeno stališče, da se izpolnjevanje vseh kriterijev iz tretjega odstavka 3. člena ZIS presoja zgolj pri odločanju o dodelitvi nove koncesije in da se pri odločanju o podaljšanju koncesije presojajo le kriteriji iz 2., 4., 5. in 6. točke tretjega odstavka 3. člena ZIS. Kriteriji za odločanje po prostem preudarku o podaljšanju koncesije so predpisani z zakonom in jih drugačna navedba v Poročilu ne more omejiti ali določiti drugačnih kriterijev oziroma meril za to odločanje.
dodatek k pokojnini - pravica do dodatka k pokojnini - športni dosežki - izjemen dosežek - predčasna pokojnina
Ker je treba položaj uživalca starostne in predčasne pokojnine z vidika upravičenosti do dodatka po ZDPIDŠ obravnavati enako, je treba zaradi načela pravne enakosti ob uporabi zakonske analogije po presoji sodišča 4. člen ZDPIDŠ razlagati tako, da omogoča tudi odmero dodatka za uživalca predčasne pokojnine. V nasprotnem primeru bi prišlo do neenakega obravnavanja bistveno podobnih položajev, prav tako ne bi bil zasledovan cilj zagotavljanja socialne varnosti. Gre namreč za zapolnitev pravne praznine, ko mora sodišče od posamičnega urejenega primera sklepati na neurejen primer, ki se po svojih sestavinah v celoti ne sklada s tipskimi znaki abstraktnega dejanskega stanja, a jim je vendar tako podoben, da se z njimi ujema v bistvenih lastnostih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - subjektivni pogoj - finančni pogoj - objektivni pogoj - zagrožena kazen zapora - pomen zadeve za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj
Tožnica neutemeljeno izpodbija ugotovitve v izpodbijani odločbi, da stranka z interesom izpolnjuje subjektivni oziroma finančni pogoj za dodelitev redne BPP. Toženka je pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnih kriterijev za dodelitev BPP stranki z interesom ravnala skladno z določbo prvega odstavka 20. člena ZBPP, po kateri materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja strokovna služba za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Toženka pa je tudi pravilno ugotovila, da je za dodelitev redne BPP izpolnjen objektivni kriterij iz 24. člena ZBPP. Za presojo pogojev iz 24. člena ZBPP je v tej zadevi ključno, da stranka z interesom nastopa kot obdolženec v kazenskem postopku, in da se ji očita storitev kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen do treh let. Po stališču Vrhovnega sodišča je v kazenskih postopkih pravica do BPP posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave in 6. členu EKČP, saj je obdolženec v kazenskem postopku v posebej zahtevnem položaju.
ZUP člen 2, 43, 43/1, 260, 260/1, 260/1-9. ZCes-1 člen 3, 3/10. ZSPDSLS-1 člen 62.
upravna zadeva - stranski udeleženec - obnova postopka - javno dobro - oddaja nepremičnine v najem - zmotna uporaba materialnega prava
Odločanje ustanavljanja posebne pravice do uporabe javnega dobra je upravna zadeva, kar zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Tožena stranka je namreč v javnopravnem interesu dolžna po eni strani zagotavljati splošno rabo javnih cest, ki so javno dobro, po drugi strani pa prav tako lahko v javnopravnem interesu omogoči pod zakonsko določenimi pogoji ustanovitev pravice do posebne rabe javnega dobra. S tem ko je tožena stranka odločala o ustanovitvi posebne pravice do uporabe javnega dobra, je odločala kot oblastni organ, kar izhaja iz same narave nepremičnine, s katero je razpolagala. Ker gre v obravnavani zadevi po naravi stvari za upravno zadevo, to pomeni, da bi morala tožena stranka v skladu z ZUP odločiti o tožničini zahtevi o priznanju položaja stranske udeleženke oziroma njeni zahtevi o obnovi postopka, odvisno od tega, v kateri fazi je postopek ustanovitve posebne pravice do uporabe javnega dobra.
davek na dodano vrednost (DDV) - oprostitev plačila DDV - odbitek vstopnega DDV - dobava blaga - mednarodni tovorni list (CMR) - račun
Iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da tožnik ni posredoval vseh zahtevanih CMR listin, da je v posameznih primerih sestavil za isto dobavo blaga in isti prevoz različni CMR, da CMR ne izkazujejo dejanskih prevoznih poti - nakladališče na naslovu ..., izpisano na vseh CMR, ni odhodni kraj, da CMR ne izkazujejo podatkov o namembnem kraju, da s hrvaškimi družbami ni sklenil pisnih pogodb in da niso razvidne medsebojne obveznosti iz Incoterms klavzul, ki bi morale biti označene na CMR, da ni razviden dogovor glede paritete dobav blaga, kje se bo blago prevzemalo, kdo bo plačal prevozne stroške, stroške nalaganja in razlaganja blaga, zavarovanje blaga med transportom, da CMR ne omogočajo preveritve, da je bilo blago dejansko odpeljano v drugo državo članico in da je kupec iz druge države članice to blago prejel.
mednarodna zaščita - status begunca - pripadnost določeni družbeni skupini - istospolna usmerjenost - preganjanje - prosilec iz Alžirije
V konkretnem primeru ni mogoče govoriti o ponavljajočih se dejanjih, ki bi bila tako resne narave, da bi dosegala standard preganjanja, kot je opredeljen v prvi alineji prvega odstavka 26. člena ZMZ-1.
brezplačna pravna pomoč - izvajanje brezplačne pravne pomoči - odločba - obrazložitev - sodna poravnava - zastopanje na naroku - nepravdni postopek
V Odvetniški tarifi obstaja podlaga za določitev nagrade za zastopanje na naroku v nepravdnem postopku. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni pojasnila zakaj šteje, da je nagrada za zastopanje na naroku že zajeta v nagradi za sklenitev sodne poravnave in zakaj se ne uporabi pravna podlaga Odvetniške tarife, ki ureja zastopanje na naroku.
obrestna mera - višina obresti - datum začetka teka obresti
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-85/21-11 z dne 24. 10. 2024, objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 96/24 z dne 15. 11. 2024 odločilo, da 25. člen ZDavP-2J, s katerim je bila spremenjena določba 95. člena ZDavP-2, ki se uporablja od 1. 1. 2017 dalje, ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.