Če je kupna pogodba realizirana v skladu s pravo voljo strank, še preden je začela veljati zvezna uredba o spremembi uredbe o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je razširila civilna uprava FLRJ (Ur. l. SFRJ št. 54/72), je kupec pridobil lastninsko pravico in ta nepremičnina ni mogla biti nacionalizirana (skladno s pravili 70. člena Zakona o nacionalizaciji najemnih stavb in gradbenih zemljišč (Ur.l. SFRJ št. 52/58)).
S tem, da je sodišče samo brez ugovora toženca preverjalo matematično pravilnost tožnikovega obračuna zamudnih obresti, ni prekršilo načela prostega razpolaganja strank, ampak je le po uradni dolžnosti uporabilo materialno pravo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0000174
KZ SRS člen 251, 251/3. ZTVCP člen 62, 62/1-4, 164, 164/1.
kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa - vožnja pod vplivom alkohola - neprevidno prehitevanje
Podatek o obdolženčevi alkoholiziranosti 3 ure in 10 minut po zadevni prometni nezgodi, ki naj bi takrat znašala 1,05 gr/kg, ne sodi v opis dejanja v izreku sodbe. Če pa je v obrazložitvi sodbe ugotovitev, do katere je sodišče prišlo na podlagi izvedenskega mnenja, da je imel obdolženec v času nezgode v krvi 0,66 gr/kg alkohola, to zadostuje za zaključek, da je takrat vozil pod vplivom alkohola.
ZOR člen 210, 210/4, 216, 210, 210/4, 216. ZIP člen 63, 63/1, 63/1-1, 63, 63/1, 63/1-1.
odlog izvršbe - izredno pravno sredstvo - neupravičena pridobitev - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja
Po 216. čl. ZOR ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku. Neutemeljenost takšnega prehoda premoženja z ene osebe na drugo velja tudi v primeru, ko prvotna podlaga za plačilo odpade (primerjaj 4. odst.
210. čl. ZOR), torej tudi v primeru, ko je v postopku z izrednim pravnim sredstvom odškodninski zahtevek upnika zavrnjen oz.
pravnomočno prisojena odškodnina znižana ali pa sodba razveljavljena.
pozneje najdeno premoženje - nepreklicnost dedne izjave
Ddedič, ki v zapuščinskem postopku ni uveljavljal nujnega deleža, ima to pravico uveljavljati ob pozneje najdenem premoženju in v razmerju do tega premoženja.
KZ SRS člen 220, 220/1, 220/2. KZ SFRJ člen 42, 42-2.
kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali razstrelilnimi stvarmi - kazenska sankcija - zaporna kazen - omilitev kazni - generalna prevencija
Prodaja večjega števila pištol v obliki nalivnega peresa, ki jih je obtoženec sam izdelal, ne glede na anomične razmere v družbi, sama po sebi še ne izključuje izreka kazni pod mejo posebnega minimuma.
Utemeljeno se je bati, da bi obdolženec, ki je tuj državljan in ima v tujini družino in svoje podjetje, upoštevaje težo očitanega kaznivega dejanja v primeru odprave pripora pobegnil in se na ta način izognil nadaljevanju kazenskega postopka
Utemeljena je bojazen, da bi obdolženec, sicer izraziti specialni povratnik, ki je brez kakršnegakoli vira preživljanja ali premoženja, upoštevaje tudi način in število kaznivih dejanj, ki naj bi jih zagrešil, v primeru odprave pripora kazniva dejanja zoper premoženje ponavljal.
Ne gre za uboj na mah po 47. členu KZS v primeru, ko storilec, razdražen zaradi početja tretjih oseb, z nožem v roki in grozeč, da bo vsem v hiši razparal jetra, zbudi oškodovanca in ga potem, ko ga ta poskuša s potiskanjem spraviti iz hiše in nato iz dvorišča, z nožem zabode v srce, pač pa za umor po 1. odstavku 46. člena KZS; glede na to, da je bil storilec v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, tudi v zvezi z 2. odstavkom 12. člena KZJ.
Po 2. odstavku 52. člena KZ SFRJ lahko sodišče v pogojni obsodbi določi, da bo kazen izvršena, če obsojenec ne povrne škode, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem. Vzpostavitev v prejšnje stanje v naravi, in to posaditev oreha enake vrste kot je bil poškodovani, je v luči 1. odstavka 185. člena ZOR-a osnovni princip povrnitve gmotne škode. Samo takrat, kadar naravna vzpostavitev ni mogoča ali ni primerna, pride v poštev denarna kot druga vrsta odškodnine.
začasna odredba - varščina kot pogoj za začasno odredbo
Med okoliščine primera po 2. odst. 270. čl. ZIP prvo sodišče pravilno uvršča tudi verjetnost, da z izvršitvijo začasne odredbe dolžniku nastane škoda. Seveda pa je mogoče o verjetnosti nastanka škode govoriti le takrat, če je ta tudi po višini verjetno izkazana (dokazno breme je dolžnikovo).
stvarna služnostna pravica poti - priposestvovanje stvarne služnosti
Samovoljne prestavitve trase služnostne poti in razširitev te poti ni mogoče šteti za pridobljeno pravico služnostne poti v okviru priposestvovanja prejšnje služnostne pravice poti.
nezakonita vselitev - posebna obveznost - preklic pogojne obsodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obsojenka ni izpolnila obveznosti izpraznitve stanovanja naloženi v pogojni obsodbi in da tudi niso podani upravičeni razlogi, zato da bi se obsojenki odpustila izvršitev naloženi obveznosti.
Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da je obdolženec prekršil določila 1. odst. 45. čl. ZTVCP, ker hitrosti vožnje ni prilagodil zmanjšani vidljivosti zaradi megle, saj izvedeni dokazi kažejo na to, da je kljub megli vidljivost bila 100 m, obdolženec pa je imel možnost oškodovanko zagledati šele na razdalji 45 m.
Izvršilno sodišče vselej na ugovor dolžnika (tudi neobrazložen - člen 55a/5 ZIP) razveljavi sklep o dovolitvi izvršbe. Glede tistega dela sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo plačilo, pa bo tekel pravdni postopek enako kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve mora biti izkazana subjektivna nevarnost, da bo dolžnik s svojim ravnanjem s premoženjem oziroma sredstvi skušal onemogočiti ali precej otežiti izterjavo. Za obstoj te predpostavke pa sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni dovolj raziskalo.
Varščina se lahko položi samo v gotovini, ne pa tudi v vrednostnih papirjih.
Začasna odredba z nalogom organizaciji, ki opravlja posle plačilnega prometa, da mora dolžniku ali komu drugemu po dolžnikovem nalogu odreči izplačilo denarnega zneska z dolžnikovega računa (4. točka 1. odst. 266. čl. ZIP), učinkuje od dneva, ko je bil tej organizaciji vročen sklep o izdaji začasne odredbe. To pa še ne pomeni, da tečeta od tega trenutka tudi čas, ki ga sodišče določi za trajanje začasne odredbe ter rok za vložitev tožbe (1. odst. 272. čl. ZIP). Začetek tega časa oziroma roka (če seveda ni določen s samim sklepom, kar bi bilo zaradi jasnosti najbolje) je odvisen od trenutka, ko je bil sklep o začasni odredbi vročen strankama. Če ni bil vročen obema hkrati pa je odločilna vročitev tisti stranki, ki ji je bil sklep vročen prej.