ZPotK člen 3, 3-3, 28, 28/2, 33, 34, 34/7, 34/7-6.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit - varstvo potrošnikov
Kreditno pogodbo, h kateri so tožeča stranka in kreditojemalec sklepala anekse, je šteti treba kot eno pogodbo in ne več pogodb, saj z ekonomskega vidika sestavljajo celoto.
ZPotK-1 ne prepoveduje sklepanja več pogodb istega dajalca kredita, ki z ekonomskega vidika sestavljajo celoto, vendar pa sodišče ugotavlja, da je tako sklepanje kreditnih pogodb prepovedano takrat, ko se kreditodajalec želi s tem izogniti določbam ZPotK-1.
Z določbo drugega odstavka 28. člena ZPotK-1 je zakonodajalec uvedel preventivni ukrep v korist varstva potrošnikov, z namenom, da se onemogoči dajalce kreditov, da bi kreditne pogodbe razbili na več razmerij ali več zaporednih razmerij, ki sama po sebi niso urejena z določbami tega zakona, vendar so ekonomsko gledano enakovredna pogodbam, ki jih ureja ZPotK-1.2 Kolikor se ugotovi, da dajalec kredita ravna na opisani način, mu tržni inšpektor na podlagi 6. točke sedmega odstavka 34. člena ZPotK-1 prepove sklepanje kreditnih pogodb po ZPotK-1.
odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo - pooblaščena uradna oseba - organ, pristojen za odločanje
Navedena kršitev, ki jo zatrjuje tožnik, je kršitev pravil upravnega postopka o tem, katera uradna oseba je pooblaščena za postopek in za odločanje (28. do 32. člen ZUP). Tako kršitev lahko stranka uveljavlja s pritožbo zoper izdano odločbo (4. točka prvega odstavka 237. člena ZUP), ni pa očitana kršitev razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici.
ZUP člen 219, 219/1. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 (2015) člen 5, 27, 27/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - delna odločba - izrek odločbe
V primeru, ko se z delno odločbo odloča le o zahtevkih za kmetijske parcele, ki pogoja ne izpolnjujejo, je treba te parcele v izreku tudi opredeliti. Le na ta način je namreč jasno, o katerem delu strankine vloge je s tem (že) odločeno.
izredno pravno sredstvo - odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - pravni interes
Organ druge stopnje ne more odpraviti ali razveljaviti odločbe po nadzorstveni pravici, če je pred tem že odločil o pritožbi zoper isto odločbo in jo zavrnil, saj ne more v okviru izrednega pravnega sredstva drugače presoditi odločbe, ki jo je v pritožbenem postopku že sam presodil za zakonito.
omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku
Presoja okoliščin konkretnega primera je bila s strani tožene stranke nedvomno opravljena. Tako se v izpodbijanem sklepu ugotavlja obstoj izrazite nevarnosti, da bo tožnik pred predajo pobegnil ter razlogi za takšen zaključek, obrazloženo (z obširnim opisom razmer v azilnem domu) pa se ugotavlja tudi, zakaj drugih učinkovitih, manj prisilnih ukrepov, kot je namestitev tožnika v Center za tujce ni, in da je zato le z namestitvijo v omenjenem Centru kot edinim razpoložljivim prisilnim ukrepom mogoče zagotoviti izvedbo postopka predaje. Pri tem sodišče ugotavlja še, da je bila ocena posameznih okoliščin konkretnega primera, ki je razvidna iz obrazložitve sklepa, opravljena tudi glede na kriterije za opredelitev pojma "nevarnost pobega" iz 68. člena ZTuj-2.
javni razpis - javno zasebno partnerstvo - predhodni postopek - pogoji za začetek predhodnega postopka po ZJZP - vloga o zainteresiranosti
V obravnavni zadevi ni sporno, da tožnica lastne pobude za začetek predhodnega postopka javno-zasebnega partnerstva ni podala, niti ni prejela vloge o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva. Da bi bilo mogoče začeti predhodni postopek še na kakšen drug način (na primer z izdelavo investicijskega elaborata), iz določb ZJZP ne izhaja.
Po presoji sodišča je tožnica z navedbami, da prvostopenjska odločba posega v nepremičnino v njeni lasti, navedla okoliščine, ki kažejo, da prvostopenjska odločba posega v njene pravice oziroma v njeno pravno varovano korist. Pri tem ni nepomembno, da je predmet navedene odločbe ureditev struge potoka, pri čemer naj bi meja med zemljišči tožnice in stranke z interesom potekala po tem potoku.
izdaja gradbenega dovoljenja - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - načelo varstva pravic strank - pomoč prava neuki stranki
Tretji in četrti odstavek 7. člena ZUP je mogoče razlagati kvečjemu tako, da organ mora zagotoviti pravni pouk in pri tem izkazati dolžno skrbnost, ne pa tudi tako, da s tem organ prevzame objektivno odgovornost za to, da bo stranka svojo pravico tudi dejansko uspešno uveljavila.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - sodni postopek ureditve meje
Potek meje ni predmet odločanja z izpodbijano odločbo, saj je prvostopenjski organ s sklepom (ki ni izpodbijan v tem upravnem sporu glede na tožnikov odgovor z dne 30. 8. 2017 na poziv naslovnega sodišča) postopek evidentiranja urejenega dela meje parcele 2126 s sosednjo parcelo 2315 na podlagi šestega odstavka 39. člen ZEN ustavil, ker je o njeni ureditvi meritorno odločilo sodišče.
stroški postopka - odmera nagrade izvedencu - obrazložitev odločbe
Odločitev Upravne enote o dopolnitvi izvedenskega mnenja ne predstavlja ovire za izdajo sklepa o odmeri nagrade in stroškov, ki izvedencu pripadajo zaradi že izdelanega izvedenskega mnenja.
Upravna organa v obrazložitvi upravnih aktov nista pojasnila, kako (če sploh) so bile pri priznanju posameznih postavk nastalih stroškov in plačil za opravljene storitve upoštevane določbe Pravilnika o stroških v upravnem postopku, ki podrobneje določajo način izračuna stroškov kilometrine, in ki v tretjem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 13. člena tudi napotujejo na uporabo določb Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki jih je pri izračunu plačil v primeru, ko je izvedensko delo opravil drug izvedenec, ki ni sodni, prav tako treba upoštevati pri določanju zgornje meje zneska plačil za opravljene primerljive storitve.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 3, 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 842. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - Dublinska uredba III - lažni podatki - begosumnost - znatna nevarnost za pobeg
Sodišče zaključuje, da je na podlagi vsega navedenega tožena stranka pravilno ugotovila, da je pri tožniku izkazana izrazita begosumnost. Na podlagi dosedanjega tožnikovega ravnanja, ob upoštevanju izjav, ki jih je podal na zaslišanju, pa sodišče dvomi v resničnost tožnikove izjave, da bo tokrat v Centru za tujce v Postojni počakal na odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito. Sodišče sledi zaključku tožene stranke v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da bi tožnik v primeru, da mu toženka ne bi omejila gibanja, ponovno samovoljno in še pred zaključkom postopka zapustil tudi Slovenijo (tako kot Hrvaško in Madžarsko) in s tem toženki onemogočil predajo pristojni državi članici EU, kar pa po presoji sodišča ni v skladu z namenom ZMZ-1 (prvi odstavek 84. člena ZMZ-1). Pri tem sodišče zavrača tožnikovo sklicevanje, da naj bi bilo pridržanje „na zalogo“ nedopustno in da ni znano ali bo sploh prišlo do predaje tožnika. Po stališču tožnika bi se tožena stranka morala opredeliti do možnosti predaje tožnika drugi državi, česar pa ni storila. Po presoji sodišča navedeni tožnikovi ugovori niso utemeljeni. Ob izkazani tožnikovi begosumnosti tožena stranka ni bila dolžna ugotavljati ali bo prišlo do predaje tožnika državam, v katerih je zaprosil za azil. V obravnavani zadevi tožnik ni izkazal, da bi obstojali indici, ki bi kazali na obstoj ovir za tožnikovo predajo.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - samoprijava - posebna olajšava
Olajšavo za čezmejne delovne migrante je treba upoštevati v postopkih odmere dohodnine za leta od uvedbe pa do ukinitve te davčne olajšave z novelo ZDoh-2 M z dne 1. 1. 2014, če jo je zavezanec v samoprijavi uveljavljal.
Roki in prekluzije, ki jih določa ZDavP-2 (v 267., 270., 271. in 288. členu), niso materialnopravne odločbe, ki bi urejale materialnopravna pravila odmere dohodnine (kar ureja ZDoh-2), temveč urejajo zgolj procesne možnosti in omejitve, ki se nanašajo prav na primere pravočasnega uveljavljanja davčnih obveznosti. Zato teh določb v primeru odločanja o obveznosti plačila dohodnine na podlagi vložene davčne napovedi na podlagi samoprijave skladno s 63. členom ZDavP-2 ni mogoče uporabiti.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - samoprijava - posebna olajšava - stroški prehrane in prevoza
Glede na stališče davčnega organa, da je zavezanec z vložitvijo napovedi na podlagi samoprijave prekludiran glede uveljavljanja stroškov dela in olajšave za čezmejne delovne migrante, tožena stranka v postopku odmere dohodnine ni ugotavljala ali in v kakšni višini je znižanje davčne osnove utemeljeno. Zato je izpodbijana odločba, s katero je davčni organ tožeči stranki odmeril dohodnino za leto 2013 brez upoštevanja stroškov za prehrano in prevoz na delo ter olajšave za čezmejne delovne migrante, nepravilna in nezakonita.
Z odločbo centra za socialno delo, s katero je bila ugotovljena težja telesna prizadetost in ki jo je tožeča stranka priložila v postopku odmere dohodnine, niso izkazani pogoji za priznanje posebne olajšave. Vendar davčni organ, ne glede na navedeno, dvoma glede izpolnjevanja pogojev za priznanje povečane posebne davčne olajšave ni razčistil. Namesto, da bi tožečo stranko dodatno pozval k predložitvi dokazov in pojasnitvi dejstev v zvezi z izpolnjevanjem pogojev glede priznanja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana s posebnimi potrebami, je svojo odločitev oprl na odgovor Centra za socialno delo, ki pa izrecno navaja, da pri tem centru hčeri tožeče stranke ni bila izdana nobena odločba o priznanju dodatka za pomoč in postrežbo oziroma dodatka za nego otroka.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 18.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - stanovanje
Po določbi 18. člena ZUPJS se v premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja. Pri ugotavljanju premoženja prosilca je torej relevantna okoliščina, ali prosilec v stanovanju, katerega lastnik je, tudi dejansko prebiva.
dostop do informacij javnega značaja - obvezna lokalna gospodarska javna služba - koncesijska pogodba - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost
Podatek, ki je javen že po zakonu, predstavlja tudi vsebina koncesijske pogodbe, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe, ki se izvaja v interesu javnosti (prvi odstavek 39. člena ZGJS). Koncesijska pogodba zato tudi po presoji sodišča ne predstavlja varovane poslovne skrivnosti, kar pomeni, da organ prosilcu dostopa do zahtevane pogodbe ne more zavrniti.
javni uslužbenec - javni natečaj - obvestilo o neuspelem javnem natečaju za prosto delovno mesto - svoboda dela - kršitev človekovih pravic - enako varstvo pravic
Po določbi 49. člena Ustave RS je vsakomur zagotovljena pravica do enake dostopnosti do vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji, ne pa tudi, da bo določen kandidat izbran na delovno mesto, za katerega se poteguje. Okoliščin, ki bi kazale na kršitev navedene pravice, tožnica ne navaja. Tožničina vloga je namreč bila obravnavana, v skladu z določbami ZJU pa tožena stranka ni bila dolžna nikogar izbrati.
Ker torej v razpisnem postopku ni bil izbran nihče ob prijavljenih kandidatov, v obravnavnem primeru tudi z obvestilom ni bilo poseženo v pravico iz 22. člena Ustave RS. Navedena določba je procesna in zagotavlja jamstva v postopkih, ki pomenijo odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristi, torej v postopkih, ki se končajo z odločitvijo, s katero se posega v pravni položaj posameznika, zato je lahko zgolj tak akt obremenjen z napako, ki pomeni kršitev navedene ustavne pravice. Po določbah ZJU pa ni predpisano, da bi moralo biti obvestilo obrazloženo, niti takšna zahteva ne izhaja iz narave sprejete odločitve, saj v postopku ni bilo odločeno o nobeni tožničini pravici.
ZTuj-2 člen 76, 76/1, 78, 78/1. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 3, 3-7, 15, 15/1.
omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti
Za ukrep pridržanja morata biti izpolnjena dva temeljna pogoja, in sicer: da v konkretnem primeru "ni možno učinkovito uporabiti drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov"; in da je namen pridržanja "priprava vrnitve in/ali izvedba postopka odstranitve". Poleg tega mora biti podan še vsaj en specialen pogoj, in sicer bodisi specialen pogoj nevarnosti pobega ali da se tujec izogiba oziroma ovira vrnitev ali odstranitev, ali kakšen drug specialen pogoj, ki je tem primerljiv. Zakonodajalec z določbo 1. odstavka 76. člena ZTuj-2, določbe člena 15(1) Direktive o vračanju ni na ustrezen način prenesel v domači pravni red.
Iz golega dejstva, da mu je pristojni organ štirikrat podaljšal rok za prostovoljno vrnitev, ne izhaja, da je tožnik kakorkoli zlorabljal možnost prositi za podaljšanje roka za prostovoljno vrnitev in da je zato begosumen oziroma da ovira postopek odstranitve.
Načela sorazmernosti pri tovrstnih posegih v pravico do osebne svobode ni mogoče razlagati in uporabiti na način, da se šele po izdaji odločbe o omejitvi gibanja oziroma osebne svobode presoja bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog stranke, ali se lahko na milejši način zagotovi odstranitev tujca iz države, ampak je treba že pri sami uporabi določila 1. odstavka 76. člena ZTuj-2 pred odločitvijo o ukrepu pridržanja oceniti, ali bi se z nastanitvijo izven centra kot milejšim ukrepom lahko dosegel legitimen namen zakona.