omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor nad prirejanjem iger na srečo
Z odločbo, ki je priložena predlogu in na katero se predlagatelj sklicuje, je gospodarski družbi B. kot zavezanki z izvršljivo odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji. Po presoji sodišča sta v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani in način izvršitve podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti.
Iz priloženih spisov izhaja, da je tožnica tako s prvo, kot tudi z drugo vloženo prošnjo želela isto: BPP za svetovanje, pomoč in zastopanje na naroku v pravdni zadevi IV P 231/2017. Z drugo prošnjo je torej tožnica zahtevala BPP za isto pravdno zadevo in v istem obsegu, za kar ji je bila BPP z odločbo Bpp 434/2017 z dne 30. 11. 2017 že priznana. Skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP organ, ki vodi postopek, najprej preizkusi vlogo in jo s sklepom zavrže, med drugim tudi, če se v isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek ali če je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti.
Tožnica lahko pri toženi stranki zahteva povračilo stroškov postopka tudi za dejanja, ki so bila opravljena po vračilu napotnice, in sicer s prošnjo toženi stranki na predložitev dodatne napotnice oz. s predložitvijo stroškovnika, ki bo vključeval stroške, nastale po vračilu napotnice, ne pa z vložitvijo nove prošnje za BPP za postopek, za katerega ji je bila BPP že priznana in iz naslova katere tožnica lahko še vedno priglasi stroške v zvezi s pravnimi dejanji do izdaje sodbe v tej zadevi.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 4, 4/12, 4/14.
javni razpis - raziskovalna dejavnost - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - razpisni pogoji za prijavitelja
Neutemeljen pa je tudi tožnikov ugovor o kršitvah določb postopka, ker je toženka pri svoji presoji in argumentaciji zavrnitve vloge tožnika uporabila Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, ki ni bil naveden v javnem razpisu. Predmetni Javni razpis je bil sprejet med drugim tudi na podlagi ZRRD, ki v 43. členu daje zakonsko podlago za sprejem podzakonskega akta. Gre za zakonski in podzakonski okvir predmetnega javnega razpisa, ki je podrobneje pojasnjen v točki 12 obrazložitve te sodbe. Podatek o statusu nosilne (matične sli samostojne) raziskovalne organizacije, ki je v predmetnem javnem razpisu naveden kot razpisni pogoj pa ne izhaja neposredno iz določb Pravilnika, marveč iz uradnih javnih evidenc ARRS.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - kazenski postopek - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči - vračilo napotnice
Niti iz odločbe o dodelitvi BPP niti iz napotnice ne izhaja, da bi bila BPP dodeljena zgolj za posamično pravno dejanje oziroma fazo postopka. Po pravilu iz prvega odstavka 28. člena ZBPP se namreč BPP dodeli v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec. V konkretnem primeru je prosilec v prošnji z dne 18. 10. 2015 kot obliko BPP navedel "pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet ter svetovanje in zastopanje pred sodiščem na I. in II. stopnji". Pristojni organ sicer lahko določi tudi drugačen obseg BPP, če oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (drugi odstavek 28. člena ZBPP), vendar kaj takega iz izreka odločbe, niti iz njene obrazložitve, ne izhaja. Očitno je torej tožena stranka štela, da je zastopanje prosilca v celotni kazenski zadevi nujno in razumno glede na pogoje iz 24. člena ZBPP.
Ker tožnica pri tožbi ne vztraja, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo, kot to izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zagovornik po uradni dolžnosti
Iz podatkov spisa nedvomno izhaja, da je tožnik v priporu, to pa glede na določbo 70. člena ZKP pomeni, da mu je (brezplačna) pravna pomoč zagotovljena, v tem primeru tudi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep višjega sodišča po četrtem odstavku 420. člena ZKP.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - ugotavljanje dejstev - nevarnost pobega - subsidiarni upravni spor
V obravnavani zadevi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, katero dejstvo, na katerem je tožnik utemeljil svojo prošnjo za mednarodno zaščito, ima namen toženka ugotavljati, niti ni razvidno, v kakšni vzročno posledični povezavi je omejitev gibanja z ugotavljanjem tega dejstva. Konkretno je tožnik kot razlog za mednarodno zaščito navajal ukrepe policije zoper tožnika v Tuniziji in težave z družino bivšega dekleta, kar po presoji sodišča pomeni, da bi toženka morala navesti konkretna dejstva, povezana s temi razlogi, ter konkretizirano obrazloženo utemeljiti vzročno posledično zvezo med ugotavljanjem teh dejstev in omejitvijo gibanja tožniku, dodatno pa še obrazložiti utemeljeno nevarnost, da bo tožnik pobegnil, česar v izpodbijanem sklepu tožena stranka ni storila. Šele ko so vsi trije navedeni pogoji izpolnjeni, je po presoji sodišča lahko podan razlog za omejitev gibanja iz 2. alineje 1. odstavka 84. člena ZMZ-1.
Upravno sodišče Republike Slovenije v obravnavani zadevi ni stvarno pristojno, zato se je na podlagi 19. člena in prvega odstavka 23. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
mednarodna zaščita - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - subjekt preganjanja - zaščita pred preganjanjem - tiralica
Zoper tožnika poteka kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja neupravičenega sprejema denarja, kar pa je kaznivo tudi v drugih državah in kazenski postopek sam po sebi še ne pomeni preganjanja v smislu ZMZ-1. V kolikor držijo tožnikove navedbe o tem, da je kazenski postopek neupravičen, bo o tem presodilo sodišče, tožnik pa niti ni dal možnosti pravosodnim organom, da bi o tem odločali, ker je že prej zapustil izvorno državo.
Grožnje nedržavnega subjekta lahko pomenijo preganjanje v smislu ZMZ-1 le v primeru, če prosilcu izvorna država ni sposobna ali noče nuditi zaščite.
Sodišče meni, da je stališče tožene stranke, da ocena doktorske disertacije ne more biti predmet sodne presoje, saj gre za strokovno opravilo, utemeljena.
Z zakonom se sicer lahko določi, da zoper nekatere odločitve ni pritožbe, vendar pa mora biti taka ureditev v zakonu izrecno določena, pa tudi v tem primeru mora biti zoper sprejeto odločitev zagotovljena pravica do sodnega varstva.
ZVis-D ni določil, da naj zoper ocene, torej tudi zoper ocene doktorskih disertacij po študijskih programih, ki so se zaključili s 30. 9. 2016, pritožba ne bi bila dopustna. Iztek materialnega roka do 30. 9. 2016 zato po prepričanju sodišča ne sme vplivati na procesne pravice doktorskega kandidata, ki je disertacijo predložil pred tem dnem in je bila pred tem dnem s sklepom A. zavrnjena.
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/2. ZMZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/4, 20, 21, 21/3, 22, 23, 23/1, 23/1-3, 37, 37/1, 46, 46/2. ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 139, 146, 164, 164/2, 189, 189/1, 198. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 10, 10/5, 15, 16, 16/1.
Dokaze je treba najprej izvajati in šele nato je mogoče narediti dokazno oceno. In če so dokazi v tujem jeziku, je pravno relevantne dokaze treba najprej prevesti, preden se dokazi izvajajo. Dokazovanje se po ZUP izvaja pred izdajo odločbe in ne z izdajo odločbe. Tožena stranka v konkretnem primeru pred izvajanjem listinskih dokazov na osebnem razgovoru ni prevedla pravno-relevantnih listinskih dokazov, kar ni v skladu z ZUP, Procesno direktivo 2013/32/EU ter ZMZ-1.
Kršitev določb ZUP je podana tudi iz razloga, ker je tožena stranka sporno dejstvo, v zvezi s katero je ugotovila določeno nekonsistentnost, ugotavljala z dvema različnima dokaznima sredstvoma – z zaslišanjem stranke in z naknadnim prevodom listinskega dokaza, pri čemer je prvo dokazno sredstvo z zaslišanjem izvedla na osebnem razgovoru ob sodelovanju tožnika, drugo »dokazno sredstvo« pa je „izvedla“ sama brez sodelovanja stranke.
Soočenje morebitnega neskladja med izjavo prosilca glede določenega dejstva na zaslišanju in predloženim listinskim dokazom glede istega spornega dejstva je po naravi stvari del izvajanja dokazov.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 1, 12, 12/4, 21, 21/2, 22. ZUP člen 8, 11. ZMZ-1 člen 51.
mednarodna zaščita - pristojna država za obravnavanje prošnje - predaja odgovorni državi članici - pogoji za sprejem prosilca - Dublinska uredba III - prosta presoja dokazov
Tožnik je ob vložitvi prošnje in na osebnem razgovoru izpovedal, da je imel dovoljenje za bivanje v Republiki Italiji, ker je bil poročen z državljanko Republike Italije in je z njo živel do leta 2015, ko sta se razvezala. Dovoljenje za bivanje je veljalo do 22. 3. 2017, zaradi razveze zakonske zveze pa bivša žena tega ni hotela več urejati. Glede na to je toženka ravnala pravilno, ko je upoštevaje določilo četrtega odstavka 12. člena Uredbe Dublin III dne 3. 10. 2017 zahtevala od Republike Italije, da prosilca sprejme (prvi odstavek 21. člena Uredbe Dublin III). Ker Republika Italija zahtevi ni oporekala oziroma nanjo ni odgovorila, je pravilna tudi ugotovitev, da se šteje, da je zahtevo sprejela.
davek na promet nepremičnin - pomanjkljiva tožba - poziv na dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da je tožba tako nepopolna in nerazumljiva, da sodišče zadeve ne more obravnavati. Sodišče namreč nima zakonskega pooblastila za to, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo.
vročanje osebi s prebivališčem v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj, je bil sklep sodišča I U 191/2018-3 z dne 30. 1. 2018 vročen istega dne, torej 30. 1. 2018, ko je začel teči rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe. O tem, kdaj začne teči rok, je bil tožnik dodatno obveščen z dopisom, ki mu ga je začasna zastopnica poslala skupaj z zgoraj navedenim sklepom. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel v četrtek, 1. 3. 2018, tožnik pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravil pomanjkljivosti tožbe, kot mu je to naložilo sodišče v sklepu z dne 30. 1. 2018.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Tožnik v prošnji ne navaja okoliščin, s katerimi bi izkazoval pogoje za priznanje statusa begunca, saj ekonomski razlogi nedvomno ne predstavljajo razlogov (in v posledici katerih bi bil prosilec preganjan), določenih v drugem odstavku 20. člena ZMZ-1. Tudi drugi sklop okoliščin je po oceni sodišča toženka pravilno presodila kot okoliščine, ki ne izkazujejo dejstev, ki so pomembna za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite, tako po drugem kot po tretjem odstavku 20. člena ZMZ-1. Pri tožniku gre namreč izključno za spor med sorodniki (iz zasebnih družinskih razlogov), kot je v izpodbijani odločbi tudi v zadostni meri pojasnjeno, sorodniki pa glede na citirani 24. člen ZMZ-1 in njegov namen tudi po presoji sodišče praviloma ne morejo biti subjekti preganjanja ali resne škode.
zavrženje tožbe - pogoji za vložitev tožbe - status tožnika v upravnem sporu - status stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta
Predhodno priznani status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta je pogoj za položaj tožnika v upravnem sporu zoper ta upravni akt.
Zakon od upravnega organa zahteva, da odločitev obrazloži tako, da se stranka ne seznani zgolj s sprejeto odločitvijo, pač pa tudi z vsemi razlogi, zaradi katerih je bila taka odločitev sprejeta. Le na tak način je namreč stranki v postopku zagotovljeno spoštovanje ustavno zagotovljenih pravic do enakega varstva pravic in do učinkovitega sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave RS).
V postopkih mednarodne zaščite je prav prosilec za mednarodno zaščito tisti, na katerem je breme dokazovanja svoje identitete in da prosilec nosi posledice, če svoje identitete ne izkaže na verodostojen način. Ugotovitev istovetnosti prosilce pa je tovrstnem postopku zelo pomembna, ne samo zato, da se ve, kdo je prosilec, temveč tudi zato, da se lahko ugotavljajo (subjektivne) okoliščine, na katere se prosilec sklicuje.
brezplačna pravna pomoč - predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv na odpravo pomanjkljivosti - poziv k odpravi pomanjkljivosti tožbe - fikcija vročitve
Ob predhodnem preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da je ta bistveno pomanjkljiva. Tožnica namreč v tožbi ni konkretizirala izpodbijanega akta, temveč je navedla zgolj, da vlaga tožbo zoper „zavrnjeno odločbo o brezplačni pravni pomoči“, katere tožbi ni priložila. V tožbi tudi ni navedla tožene stranke in tožbenega predloga.
ZTuj-2 člen 38. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/2, 237/2-7. ZRRD člen 27, 27/1, 27/9.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - zavrženje vloge - ista upravna zadeva - ista dejanska in pravna podlaga - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Vloga tožeče stranke je bila, kot navedeno, vložena tako na drugi dejanski kot na drugi pravni podlagi in zato sodišče zaključuje, da ne gre za isto upravno stvar. Tožena stranka je zato svojo odločitev sprejela ob napačni uporabi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.