Iz opisa očitanega kaznivega dejanja izhaja, da je obdolženka dne 10. 11. 2017 v prostorih Osnovne šole K. pri pouku gospodinjstva, zato da bi ustrahovala mladoletna A.K. in T.B., z grdim ravnanjem resno zagrozila, da bo napadla njuno telo, ko ju je zgrabila za lase, ju zlasala, medtem pa ju vsaj enkrat udarila z glavami skupaj, zaradi tega pa sta sta počutila ogrožena in prestrašena. Ker je potrebno abstraktni in konkretni opis brati v medsebojni povezavi, opisana dejanja obdolženke (lasanje mladoletnih oškodovancev in udarec njunih glav skupaj) pa so nedvomno takšne narave in intenzitete, da so pri vsakem otroku, starem 11 let, objektivno zmožna povzročiti občutek prestrašenosti in ogroženosti, je mogoče zaključiti, da iz opisa v zadostni meri izhaja očitek, da je obdolženka ravnala z namenom ustrahovati mladoletna oškodovanca.
ZZZDR-UPB1 člen 117. ZPP-UPB3 člen 343, 343/1, 343/4, 366.
ukinitev stikov z otrokom - nastop polnoletnosti - dovoljenost pritožbe - pravni interes
Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v spisu, vključno s podatki v izreku izpodbijanega sklepa, ugotovilo, da sta hčerki predlagateljice in nasprotnega udeleženca dne 30. 10. 2020 z doseženo starostjo 18 let postali polnoletni. V prvem odstavku 117. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je določeno, da roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo otroka, to je, ko dopolni 18 let, ali če mladoletnik pred polnoletnostjo sklene zakonsko zvezo. Glede na to zakonsko določbo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je s polnoletnostjo hčerk predlagateljice in nasprotnega udeleženca prenehala roditeljska pravica predlagateljice in nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec v času odločanja o pritožbi tako ne izkazuje več pravnega interesa za pritožbo, saj tudi če bi pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in bodisi razveljavilo bodisi spremenilo odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ta odločitev njegovega položaja ne bi izboljšala, ker mu ne bi prinesla konkretne in neposredne koristi. Ker tako končnega cilja, ki ga je zasledoval s pritožbo, ne more doseči, nasprotni udeleženec ne izkazuje več pravno varovanega interesa kot ene od procesnih predpostavk za dopustnost pritožbe.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Dolžnik utemeljeno ponavlja odločilno ugovorno trditev, da do tožeče stranke nima dolga. Zatrjeval je negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. S tem, ko je v ugovoru še dodal, da naj bi mu tožeča stranka dolgovala 233,00 EUR po treh računih, ne pomeni, da se je odpovedal primarni ugovorni trditvi o nasprotovanju terjatvi.
oprostitev plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - obročno plačilo sodne takse - pričetek teka roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - domneva umika pritožbe
Dolžnik bi moral ob vročitvi novega plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 44,00 EUR ponovno vložiti predlog za obročno plačilo sodne takse. Tega ne zatrjuje in ni razvidno iz spisa.
SPZ člen 37, 95, 97. ZZ člen 62, 65. ZLNDL člen 2. ZPP člen 286. ZPP-E člen 125, 125/1.
pridobitev lastninske pravice po samem zakonu - dobroverni lastniški posestnik - lastninska pravica na nepremičnini - neupravičena pridobitev - razpolagalna sposobnost - izvrševanje posesti - posredni posestnik - uporabnina - prodajna pogodba - prodaja tuje stvari - ničnost prodajne pogodbe - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - dobra vera - javni zavod - pravilo o prekluziji
Ob posebnih okoliščinah primera (nacionalizacija nepremičnine z namenom zgraditve živalskega vrta, vpis odločbe o nacionalizaciji v lokacijsko informacijo, napačen vpis lastninske pravice na A. A., izpolnitev pogojev za pridobitev lastninske pravice stranske intervenientke na podlagi ZZ, splošno znano dejstvo o legi živalskega vrta, nemoteno izvrševanje posesti več desetletij itn.) je imel toženec bolj utemeljene razloge za prepričanje, da je resnična, zakonita lastnica nepremičnine stranska intervenientka, in je torej posest izvrševal kot dobroverni lastniški posestnik.
Splošno je znano, da zemljiška knjiga v času družbenolastniških razmerij ni imela takega pomena, kot ga ima sedaj, zato dejstvo, da očitno pomotoma zemljiškoknjižno stanje po nacionalizaciji ni bilo urejeno, ni pomembno in ne moti. Iz navedenega sledi, da tožničin prodajalec nikoli ni postal lastnik sporne nepremičnine (ker pogoji po ZLNDL niso bili izpolnjeni, ker je MOL pred tem že po ZZ postala lastnica), zato ni imel razpolagalne sposobnosti in ni mogel prenesti lastninske pravice na tožnico. Nihče namreč ne more na drugega prenesti več pravic, kot pa jih ima sam (nemo plus iuris ad alium transfere potest quam ipse habet). Po stališču VS RS se toženka lahko uspešno brani s tem ugovorom proti tožnici kljub temu, da je njegova stranska intervenientka proti tožnici izgubila obe pravdi, v katerih je uveljavljala svojo lastninsko pravico. Ker torej tožnica ni postala lastnica, so vsi njeni zahtevki iz naslova lastninske pravice neutemeljeni.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - opravičljiva zamuda - vročilnica - nepravilna vročitev
Navedbe v pritožbi vsebinsko pomenijo zatrjevanje napačnega vročanja, in ne razlogov, ki bi se nekrivdno pripetili tožnikom. Z navedenimi razlogi pa pritožnica ne more uspeti, saj napačna vročitev vabila na glavno obravnavo oziroma poziva na odgovor na vlogo nasprotne stranke ni razlog, iz katerega bi bilo mogoče vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa lahko kvečjemu predstavlja kršitev pravil postopka, ki se uveljavlja v pritožbi zoper sodbo (tožeča stranka je vložila tudi pravočasno pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo). Pogoj za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je namreč le opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki, napake sodišča pri vročanju pa so pri tem izključene.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovni delež družbenika v sodnem registru - nesuspenzivnost ugovora in pritožbe v izvršilnem postopku
Z odločanjem je dalo sodišče prve stopnje udeležencu več pravic, kot naj bi jih sam iskal. Pritožbene navedbe pomenijo, da udeleženec ne vztraja več pri osrednji trditvi, da subjekt vpisa nima istega lastnika kot dolžnik.
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na prvi odstavek 46. člena ZIZ, ki določa, da se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 78, 78/1, 78/2-2, 85, 85/1-1.
prisilna poravnava - cesija terjatve - upniški odbor - imenovanje v upniški odbor - procesna legitimacija upnika - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - fiktivni posli
Učinek cesije je v spremembi pripadnosti obligacijske pravice in njen prehod iz premoženja enega subjekta v premoženje drugega subjekta. Prevzemnik s prevzemom terjatve pridobi vsa upravičenja, ki izvirajo iz te terjatve.
Iz namenske in sistematične razlage določb ZFPPIPP o upniškem odboru tako ne izhaja, da bi se omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP prenašale skupaj s terjatvijo.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev do strankinih navedb - opredelitev do konkretiziranih in pravno pomembnih ugovorov - procesni pobot - trditveno in dokazno breme
Sodišče mora v skladu z določbami ZPP (324. člen) obrazložiti svojo odločitev, prav tako pa se mora opredeliti do procesnih (in materialno pravnih) ugovorov pravdnih strank, saj gre v nasprotnem primeru za absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker sodišče prve stopnje ni odločilo o procesnem pobotu, višje sodišče pa tudi ne more samo prvič odločati o zahtevku, kot izhaja iz procesnega pobota, je moralo ta del izpodbijane sodbe razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDR-1 člen 148, 148/7, 200, 200/4.. ZDCOPMD člen 38, 38/1.. ZDR člen 147, 147/7.. Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 - Izjava člen 10.
poklicno zavarovanje - nečista denarna terjatev - sodno varstvo - nadurno delo - voznik tovornega vozila - neenakomerno razporejen delovni čas
Zahtevek tožnika za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje ni t. i. čista denarna terjatev iz delovnega razmerja, ki bi jo lahko delavec v skladu s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1 uveljavljal neposredno pred pristojnim sodiščem.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pri odločitvi upošteva, da je tožnik delal v neenakomerno razporejenem delovnem času v smislu določbe sedmega odstavka 147. člena ZDR, veljavnega do 11. 4. 2013, in sedmega odstavka 148. člena ZDR-1. Po navedenih določbah se pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje referenčnih obdobij ne bi smelo upoštevati, posebej ob dejstvu, da je neenakomerni delovni čas določen v 5. členu tožnikove pogodbe o zaposlitvi.
Po oceni izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da tožnici ni mogoče očitati kvalificirane oblike malomarnosti, saj je pravilno prebrala zapis na plačilnem nalogu kot "plačano". Tudi po stališču pritožbenega sodišča zapisa sporne črke ni mogoče prebrati kot "m", torej da bi se štelo, da bi morala tožnica izvršiti plačilo, temveč izključno kot "n", torej zapis, da je sodna taksa že plačana in tožnica s zvezi s tem ni dolžna izvršiti plačila. Zapis po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ustreza mali tiskani črki "n", posledično pa tožnica takšnega zapisa ni mogla prebrati drugače kot "plačano".
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - ugovorni razlog
O možnosti upnikovega izpodbijanja obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP se je Ustavno sodišče v odločbi U-I-57/15, U-I-2/16 že opredelilo v 3. točki izreka in upnikom subjekta vpisa v postopku izbrisa, začetem na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP priznalo kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ugovor, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila svojih obveznosti, torej jim je do odprave protipravnosti priznalo vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku, začetem po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Po oceni pritožbenega sodišča izplačila brez soglasja sodišča lahko v določenih okoliščinah predstavljajo le neznatno kršitev dolžnosti upravitelja, vendar se sodišče prve stopnje pred presojo, da ne gre za hujše kršitve dolžnosti, ni v zadostni meri opredelilo do teh kršitev v luči dejstva, da stečajna masa ne zadošča za plačilo vseh stroškov postopka. Ker je stečajna upraviteljica jasna pri svojem stališču, da to pomeni sorazmerno plačilo le za določeno vrsto občasnih stroškov postopka, je s tem stališčem nujno povezan tudi strožji nadzor načina izplačevanja ostalih stroškov, za katere je zagotovljeno izplačilo v celoti. Razumljivo je tudi pričakovanje upnikov prej navedenih občasnih stroškov, da jim bo sodišče zagotovilo, da stečajna upraviteljica z nobenim izplačilom brez soglasja sodišča ali mimo predračuna stroškov ne ogrozi višine poplačila njihovih terjatev. Že s posamezno kršitvijo pravil pri izplačevanju tistih stroškov, ki jih je upraviteljica plačala 100%, se namreč lahko pri upnikih, ki ne bodo prejeli 100% plačila stroškov, poruši zaupanje v delo stečajne upraviteljice, s tem pa nastane tudi konflikt, za odpravo katerega je predvidena možnost zamenjave upravitelja, če je to nujno za rešitev konflikta in če je po drugi strani glede na predviden potek postopka to še smotrno.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 72/6, 73, 343, 344, 344/2, 345, 345/1. KZ-1 člen 288.
izločitev sodnika - izločitev strokovnega sodelavca - rok za vložitev zahteve za izločitev sodnika - upoštevanje rokov - prepozen odgovor na pritožbo - predsednik okrožnega sodišča - prepozna vloga - zavrženje zahteve za izločitev - pristojnosti predsednika senata - ekonomičnost postopka - izločitveni razlog - predlog za obnovo postopka - pravnomočno zaključen postopek - okoliščine, ki zbujajo dvom v nepristranskost sodnika - procesna kršitev
Pravica strank predlagati izločitev je po 72. členu ZPP časovno omejena. Zahtevo mora stranka podati takoj, ko izve za izločitveni razlog, najpozneje pa do konca glavne obravnave oziroma do izdaje odločbe.
Izločitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP se nanaša le na obstoj okoliščin, ki lahko vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika oziroma strokovnega sodelavca. Pri tem razlog ne more biti zgolj v tem, da stranka ni zadovoljna z odločitvami v postopku, ali da meni, da so bile storjene v postopku procesne kršitve. V konkretnem primeru se pritožnika konkretno sklicujeta na takšno procesno kršitev, ki naj bi bila storjena s tem, da je sodnica pritožbenemu sodišču poslala tudi prepozen odgovor na pritožbo nasprotne stranke. Takšna odločitev je skladna z določbo prvega odstavka 345. člena ZPP, po katerem pošlje sodišče prve stopnje pritožbo in odgovor na pritožbo, če je bil vložen, z vsemi spisi sodišču druge stopnje v pristojno odločanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00041089
OZ člen 255, 256, 257, 258, 259, 260. ZFPPIPP člen 270, 270/2. ZPP člen 3, 339, 339/2, 339/2-6, 339/2-14.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava - prilagoditev tožbenega zahtevka - izpodbijanje pravnih dejanj v korist stečajne mase - oškodovanje upnika - hipoteke - zmanjšanje dolžnikovega premoženja - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
ZFPPIPP v drugem odstavku 270. člena določa, da če je upnik pred začetkom stečajnega postopka vložil tožbo, s katero uveljavlja zahtevke na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava, lahko po začetku stečajnega postopka te zahtevke uveljavlja samo še za račun stečajnega dolžnika in za tako spremembo tožbe soglasje toženca ni potrebno. Glede na to določilo mora sodišče prve stopnje v postopku, ki teče zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, po uradni dolžnosti preveriti, ali je bil morda nad dolžnikom začet stečajni postopek. Gre za tako dejstvo, ki vpliva na pravilno uporabo materialnega prava sodišča prve stopnje in na njegovo presojo, ali ne gre morebiti celo za nedovoljena razpolaganja v smislu 3. člena oziroma 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato bi sodišče prve stopnje to dejstvo moralo upoštevati, tudi če se nobena od strank nanj ni sklicevala, ter tožečo stranko pozvati, da tožbo ustrezno spremeni.
Dejstvo vknjiženosti hipotek na predmetnih nepremičninah v korist hipotekarnih upnikov bo relevantno šele v morebitnem izvršilnem postopku in ne v predmetni pravdi. Kakšen bo dejanski uspeh izvršbe, za to pravdo ni pomembno. Pri oškodovanju upnika in vzročni zvezi se namreč upošteva premoženje, s katerim dolžnik jamči za izpolnitev svojih obveznosti in se ne zahteva, da je konkretno (dejansko) sposobno za poplačilo upnikove terjatve. Prav tako OZ v drugem odstavku 255. člena določa domnevo, da je pravno dejanje storjeno v škodo upnikov že, če zaradi njega dolžnik nima zadosti sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, in ne šele, če dolžnik zaradi njega nima dovolj izvršljivih, unovčljivih ali poplačilno sposobnih sredstev za izpolnitev terjatve. Pomembno je torej, ali dolžnik opisana sredstva sploh ima. Če sredstev za izpolnitev nima, se nadalje presoja, ali je temu tako zaradi njegovih pravnih razpolaganj. Čim dolžnik za prenos sredstev ni pridobil ustrezne (ekvivalentne) nasprotne dajatve, nastopi zmanjšanje njegovih sredstev zaradi takšnega razpolaganja.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. SPZ člen 92. OZ člen 198.
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - predlog za prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - prekinitev postopka - predlog za izdajo začasne odredbe - predhodno vprašanje - varstvo lastninske pravice - uporaba tuje stvari v svojo korist - vrnitveni zahtevek
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je za odločitev o utemeljenosti zahtevkov v predmetnem postopku bistvenega pomena, kdo je lastnik spornih nepremičnin. Če je tožena stranka s priposestvovanjem postala lastnica nepremičnin, bo moralo sodišče v konkretnem primeru zavrniti tožbeni zahtevek na izpraznitev in izročitev teh nepremičnin (prim. 92. člen SPZ). V skladu s 198. členom OZ je ena od predpostavk kondikcijske obveznosti (plačila uporabnine) prikrajšanje lastnika nepremičnine. Ne glede na navedeno pa pritožnica s pritožbo ne more uspeti, saj je prvostopenjsko sodišče zavzelo pravilno stališče, da prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja ni obligatorna. Sodišče prve stopnje se je očitno odločilo, da bo predhodno vprašanje obstoja lastninske pravice na nepremičninah zaradi priposestvovanja samo rešilo. Navedena odločitev je tudi v skladu z načelom smotrnosti postopka, saj je glavni postopek v tej zadevi v teku že dlje časa, v zadevi I P 70/2020 pa je bila komaj vložena tožba. V teh okoliščinah je prekinitev prej začetega postopka tudi po oceni pritožbenega sodišča neracionalna. Pritožničino zavzemanje za prekinitev postopka ob hkratnem sklicevanju na načelo smotrnosti in ekonomičnosti postopka se pokaže kot protislovno. Prekinitev postopka bi kvečjemu vodila v podaljšanje in posledično v povečevanje stroškov postopka.
URS člen 26, 26/1. ZUreP-1 člen 11, 11/2, 12, 12/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o ureditvenem načrtu območja Skladišča C3 - "OB POTOKU" v naselju Logatec (2000) člen 3, 5.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje upravnega organa - izdaja gradbenega dovoljenja - nepravilnosti pri izdaji gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - občinski prostorski akti - občinski odlok - kota pritličja - poplavno območje - izdaja uporabnega dovoljenja - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - protipravno ravnanje upravne enote v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - škoda zaradi poplav
Protipravnost pri izdaji gradbenega dovoljenja bi bila za odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave podana, če bi UE pri izdaji gradbenega dovoljenja spregledala Odlok in bi v gradbenem dovoljenju določila drugačne pogoje, kot izhajajo iz Odloka.
Država z izdajo gradbenega dovoljenja ne ščiti tistega, ki gradi oziroma lastnika nepremičnine, zato ni njena naloga, da presoja možnost, če bo v primeru hudih padavin prišlo do škode. Torej ni dolžna v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja ugotavljati, če gre za poplavno območje. Ker je za vmeščanje zgradb v prostor odgovorna občina, za presojo protipravnosti pri izdaji gradbenega (in uporabnega) dovoljenja ni pomembno, ali je UE ugotavljala, če gre za poplavno območje in ali gre v naravi za pritlične ali polkletne prostore.
Čeprav tožeča stranka trdi, da je bila pogodba za dobavo materiala sklenjena po njeni ponudbi št. 00, ki ne vsebuje ločeno cen za material in ločeno cen za montažo, ni mogoče sprejeti njenega stališča, da je bila s sprejemom navedene ponudbe sklenjena pogodba za dobavo materiala. Bistvena sestavina kupoprodajne pogodbe je tako predmet pogodbe kot tudi kupnina zanj. Iz pritožbeno neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da so še v letu 2016 med tožečo stranko in drugotoženo stranko potekala pogajanja glede višine cene za material, ki naj bi ga dobavljala tožeča stranka, zato ni mogoče slediti tožeči stranki, da je bila kupoprodajna pogodba za material sklenjena že v letu 2013, ko sta drugotožena in tretjetožena stranka podali ponudbo na javni razpis prvotožene stranke kot naročnika. Nadaljnja pogajanja za sklenitev dobavne pogodbe namreč utemeljujejo zaključek, da nobena od strank (niti tožeča stranka niti drugotožena stranka), ki sta se pogajali še v letu 2016, nista šteli dobavno pogodbo za sklenjeno že v letu 2013.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - objektivna nevarnost - nevarnost razpolaganja s premoženjem - subjektivna nevarnost - neznatna škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da zgolj verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo dolžnik onemogočil ali precej otežil izterjavo, ne zadošča za izdajo začasne odredbe, ampak mora biti v skladu z drugim odstavkom 270. člena ZIZ podano subjektivno delovanje dolžnika.
Glede na to, da tožeča stranka ni predstavila drugih okoliščin glede premoženjskega stanja tožene stranke, da bi se lahko štela nepremičnina kot njen neznatni del, je sodišče pravilno zaključilo, da ni izkazala pogoja po tretjem odstavku 270. člena ZIZ.