odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - plačilo sodne takse
Pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog utemeljeno opozarja, da niso bile uporabljene vse relevantne določbe ZST-1. Pravilno je pritožnikovo stališče, da je pri odmeri sodne takse od vrednosti stroškov pritožbe v višini 304,06 EUR potrebno uporabiti tudi Tarifno št. 3009 za postopek o pritožbi zoper odločbo o stroških postopka. Po poglavju 3. ZST-1 o Posebnih taksah, ki se v skladu z opombo 3. č) k Tarifni št. 3009 uporablja tudi v socialnih sporih, znaša taksa o pritožbi zoper odločbo o stroških postopka 40 % takse za postopek na prvi stopnji. Ob uporabi tudi te Tarifne št. ZST-1 je torej odmerjenih 23,40 EUR potrebno zmanjšati na 40 %, kar znese 9,36 EUR, kot utemeljeno predlaga pritožba.
Po tar. št. 1112 ZST-1 se v primeru izdaje sodbe na podlagi pripoznave najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo sodna taksa, določena v tarifni številki 1111, zniža na 1,0 količnika za odmero takse po 16. členu ZST-1. Ker je toženec dolžan po 15. členu ZST-1 plačati sodno takso v višini, kot bi jo bila dolžna plačati tožnica, če ne bi bila oproščena, tudi njegova obveznost znaša tretjino od zneska, navedenega v izpodbijanem sklepu, tj. 247 EUR.
V zakonu ni podlage za znižanje plačila sodne takse za postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe. Po tarifni številki 4012 se za predlog za zavarovanje po Zakonu o izvršbi in zavarovanju plača sodna taksa v višini 30 EUR.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje predlagatelja - dopolnitev vloge - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje
Pravilna je bila ugotovitev sodišča prve stopnje, da vloga pritožnice za taksno oprostitev teh podatkov ni vsebovala. Na nepopolno vlogo je bila pravilno opozorjena in pozvana, naj jo v postavljenem roku dopolni. Ker ni ravnala tako, je ostal njen predlog nepopoln (tretji odstavek 12. člena ZST-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040344
OZ člen 619, 639, 639/1. ZPP člen 258, 259, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1, 495. URS člen 22.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - skrita napaka - jamčevalni zahtevek - pravica naročnika zahtevati odpravo napak - primeren naknadni rok za odpravo napak - prenehanje pravice - zaslišanje le ene stranke - nepremagljive ovire - gibalno ovirana oseba - trditveno in dokazno breme - prepozne trditve - neupravičen izostanek z naroka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Pravica naročnika, da zahteva odpravo napake, ustreza podjemnikovi pravici, da od naročnika zahteva, naj mu dovoli odpravo napake (prvi odstavek 639. člena OZ). Če naročnik tega podjemniku ne omogoči, krši svojo dolžnost do podjemnika, kar povzroči prenehanje naročnikovih jamčevalnih zahtevkov.
Stranka sama se lahko odreče zaslišanju tudi tako, da brez opravičljivega razloga ne pride na zaslišanje.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 49, 49/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.. ZPIZ-2 člen 63.
izvedenina - več izvedencev
Zdravstvenih težav kot takih ne moremo enačiti z zmanjšanjem delazmožnosti. Izvedenski organ mora tako izkazati še dodaten napor, da lahko odgovori na vprašanje, kako celota vseh izkazanih težav iz različnih zdravstvenih področij zavarovanca vpliva na njegovo delazmožnost. In ker v zadevi ni sporno dejstvo upravičenosti imenovanja članov izvedenskega organa iz treh različnih področij, posledično ne more biti sporno vprašanje priznane izvedenine vsem trem članom izvedenskega organa.
odklonitev strokovnega pregleda - opozorilo na posledice - vsebina zapisnika
Ker opozorilo o posledicah odklona oprave strokovnega pregleda ni obveznost policista, pritožbeno problematizirana okoliščina, ali je bila opomba o opozorilu na posledice odklona vpisana pred podpisom zapisnika s strani obdolženca, ali naknadno, za samo odločitev o odgovornosti obdolženca za storjeni prekršek niti ni relevantna, saj bi vsi zakonski znaki obdolžencu očitanega prekrška bili podani tudi v primeru, če bi bil dejansko potrjen obdolženčev zagovor, da ga poslujoči policist ni seznanil s posledicami odklona strokovnega pregleda. Četudi je policist obdolžencu pojasnil, da mu lahko z opravo strokovnega pregleda nastanejo dodatni visoki stroški, (po tem, ko je obdolženec policistu priznal, da je prejšnji dan pokadil en joint), je odločitev glede tega ali bo opravil strokovni pregled ali pa bo to odklonil, izključno v domeni obdolženca, ki bi se kot voznik z opravljenim teoretičnim in praktičnim delom usposabljanja za vozniški izpit B kategorije moral zavedati obveznosti, da ravna v skladu z odredbo policista in se zavedati tudi posledic odklona odrejenega strokovnega pregleda.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12. ZNP člen 118, 119.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - civilna delitev stvari - postopek za delitev stvari v solastnini - nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - sklep o delitvi solastnine - pravnomočnost sklepa - materialna pravnomočnost - solastniki - etažna lastnina - res iudicata - zavrženje tožbe
Isto pravno razmerje med istimi pravdnimi strankami je bilo vsebinsko obravnavano v nepravdnem postopku in o njem odločeno s pravnomočno odločbo. Sklep o delitvi solastne stvari ima oblikovalni učinek: spremeni prejšnje pravno razmerje med udeleženci oziroma ga na novo oblikuje. S pravnomočnostjo oblikovalne sodne odločbe nastopi sprememba v pravnem razmerju, na katero se odločba nanaša (oblikovalni učinek pravnomočne sodne odločbe). Po prevladujočih stališčih teorije je treba tudi konstitutivnim odločbam priznati učinek materialne pravnomočnosti (pravnomočna postane odločitev o strankini zahtevi za preoblikovanje). Pri konstitutivnih sodnih odločbah je pomembno, da je izdana odločba določene vsebine. Konstitutivna odločba o delitvi solastnine vsebuje tudi ugotovitev, da izključne lastninske pravice (enega so)lastnika na stvari ni. Zato ima pravnomočni sklep o delitvi solastnine prekluzivni učinek za morebitne ponovne ali nadaljnje lastninskopravne zahtevke posameznega solastnika. Tožbeni zahtevek za ugotovitev izključne lastninske pravice na delu stvari je v neposrednem nasprotju z zahtevkom za delitev solastnine, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. Materialna pravnomočnost se mora upoštevati v vsakem kasnejšem postopku med istimi strankami. Ne izključuje le uveljavljanja istovetnega zahtevka, temveč tudi uveljavljanje zahtevka, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom oziroma odločitvijo v drugem postopku.
ZNP-1 člen 23, 42. ZPP člen 108, 108/3, 108/5, 180.
nepopolna vloga - nepravdni postopek - vsebina predloga - poziv za dopolnitev vloge - zavrženje nepopolne vloge - dopolnitev nepopolnih vlog v pritožbenem postopku
Če vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, sodišče zahteva od vložnika, naj jo v določenem roku dopolni. Če vlagatelj ne ravna v skladu z napotki sodišča, sodišče vlogo zavrže.
URS člen 23. ZIZ člen 4, 4/1, 4/1-6, 4/5. ZIZ člen 134.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih obrokov - ugoditev pritožbi
Postopek po 134. členu ZIZ ni samostojen postopek, kot zmotno pojasnjuje sodišče prve stopnje, ampak je neposredno povezan s postopkom izvršbe zoper dolžnika, saj se nanaša na neizpolnitev obveznosti po sklepu o izvršbi zoper dolžnika. Drugega postopka brez prvega sploh ne more biti, pri čemer se tudi z drugim postopkom zasleduje poplačilo upnika glede obveznosti zoper dolžnika.
OZ člen 83, 120, 120/4. ZVPot člen 22, 22/1. ZVPNPP člen 1.
pogodba o uporabi plačilnih kartic - kreditna kartica - splošni pogoji - seznanitev s splošnimi pogoji - dokazna ocena - pristop k sklenjeni pogodbi - pristopna izjava - dodatni uporabnik plačilne kartice
Drži, da pritožnica dokumenta s točnim naslovom »Pogodba o uporabi kartice« resda ni prejela, vendar pa jo je dopis, ki ga je prejela skupaj s kartico opozarjal in napotil, naj pred uporabo kartice pozorno prebere splošne pogoje. V splošnih pogojih je namreč pojasnjeno, da podpisana pristopna izjava in splošni pogoji predstavljajo pogodbo o uporabi kartice, da z uporabo kartice uporabnik soglaša s splošnimi pogoji ter določeno, da dodatni uporabnik solidarno odgovarja za stroške nastale z uporabo dodatne kartice. Pritožnica tako neutemeljeno zatrjuje, da je bila v pristopni izjavi zavedena in da so bile dejanske obveznosti uporabnika dodatne kartice prikrite oziroma zavajajoče prikazane. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila pritožnica že ob podpisu pristopne izjave opozorjena na obstoj pogodbe oz. listine, ki podrobneje ureja pravila glede uporabe kartice. Sicer ob podpisu pristopne izjave še ni bila seznanjena s samo vsebino pogodbe oz. splošnih pogojev, vendar pa je ti dejansko še niso zavezovali. Šele ko je pritožnica začela uporabljati dodatno kartico, je konkludentno sprejela in soglašala s splošnimi pogoji. Če bi pritožnica splošne pogoje prebrala in z njihovo vsebino ne bi soglašala, dodatne kartice pač ne bi uporabljala. Tožeča stranka pritožnici ni skrivala njenih dejanskih obveznosti, če pa je pritožnica svojo kartico uporabljala ne da bi se seznanila z vsebino splošnih pogojev - čeprav jo je tožeča stranka nanje ustrezno opozorila, je to njen riziko.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da na podlagi izpovedb policistov ne more z gotovostjo zaključiti, da sta glede na nočni čas dejansko opazila in neposredno zaznala obdolženca, ko naj bi vozil osebni avtomobil, ne glede na trditve, da naj bi šlo za osvetljeno parkirišče.
Res je, da dejstvo, da sta policista postopek z obdolženim začela šele po tem, ko je pristopil do njiju, obdolženega nikakor ne obvezuje obveznosti ravnati po navodilih in ukazih službujočih policistov, vendar to velja le v primeru, če je jasno in nedvoumno ugotovljeno, da je obdolženec, ki sta mu policista odredila preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom tudi dejansko bil voznik motornega vozila v cestnem prometu, kar pa na podlagi izpovedb policistov ni dokazano, saj zaznave policistov o tem, kdo je bil voznik, niso na ravni gotovosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00041111
ZOZP člen 20a. OZ člen 299, 353. ZPP člen 285.
tek obresti - zamudne obresti - odškodninski zahtevek proti zavarovalnici - dolžnikova zamuda - zavrnitev zahtevka - materialno procesno pravo - temelj odškodninske odgovornosti - deljena odgovornost udeležencev prometne nezgode - soprispevek k nastanku škode - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - osebne lastnosti oškodovanca - psihične in fizične posledice - sodna praksa - neto plača - nudenje oskrbe - pomoč družinskih članov - zastaranje odškodninskega zahtevka
Materialnopravna podlaga v tej zadevi je 20.a člen ZOZP. Gre za lex specialis, ki določa, da zavarovalnica mora v treh mesecih od dneva, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek dati utemeljeno ponudbo za odškodnino oziroma utemeljen odgovor na odškodninski zahtevek. Poraja se vprašanje, kaj se zgodi, če zavarovalnica ne da ponudbe oziroma se zavarovalnica s tem ne strinja. Že v komentarju ZOZP so bila sprejeta stališča, da ko v treh mesecih ne pride do ponudbe oziroma plačila nespornega dela, bo sodišče odločalo o zakonitih zamudnih obrestih kot do sedaj oziroma po 299. členu OZ.
Ko tožena stranka ugovarja postavljenim trditvam in dokazom, pri tem pa sama postavi svoje trditve in dokaze o pravnorelevantnem dejstvu, sodišče prve stopnje ni vezano na 285. člen ZPP, saj bi tako ravnalo pristransko.
Tožnik je imel tudi druge težave, večkratne zlome in mavec, čeprav ni bil za druge poškodbe operiran. Ni mogoče iztrgati le eno poškodbo oškodovanca, ko je treba primerjati tudi druge poškodbe. Točno takega primera v sodni praksi ni moč najti. Predvsem pa je treba upoštevati ugotovljene trajne posledice in dejstvo, da bo tožnik zaradi mladosti te težave moral trpeti še dolga leta. Pritožba spregleda, da je treba za človeka, ki je v postelji, skrbeti po več ur na dan (oblačenje, čiščenje, umivanje, priprava obrokov). Sodna praksa je že večkrat izrekla, da svojci niso dolžni tega opravljati brezplačno in je treba zato priznati določeno odškodnino. Sodišče ni priznalo odškodnine za hrano, katero je pojedel tožnik, ampak za delo svojcev, ki so mu pomagali.
ZZVZZ člen 23, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 57, 259, 259/3.
povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem
ZZVZZ v 23. členu na splošno opredeljuje pravice do zdravstvenih storitev, med tem ko v 26. členu določa, da natančnejši obseg zdravstvenih storitev, standarde in normative določi zavod s svojimi splošnimi akti v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje. Tako je v 57. členu Pravil določeno, da ima zavarovana oseba pravico do zdravil na recept, ki jih zavod razvrsti na pozitivno ali vmesno listo na podlagi zakona in splošnega akta zavoda in jih na recept predpiše pooblaščeni zdravnik. Med strankama ni sporno, da Vismed in Hyabak nista uvrščena na pozitivno oziroma vmesno listo. V takem primeru pa skladno z določbo tretjega odstavka 259. člena Pravil lahko zavod izjemoma odobri zavarovani osebi medicinski pripomoček, zdravilo ali živilo za posebne zdravstvene namene oziroma celotno ali delno povračilo stroškov, ki niso pravica. Glede na to, da merila za odločanje po navedenem členu niso predpisana, je izjemnost odobritve potrebno presojati upoštevaje temeljne določbe ZZVZZ, še posebej 2. člena, kjer je med drugim določeno, da ima vsakdo pravico do najvišje stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje. Izjemnost odobritve se torej nanaša na zavarovance, ki sicer upoštevaje materialne predpise ne bi bili upravičeni do priznanja pravic, vendar jim je, glede na izjemnost primera, potrebno določeno pravico priznati. Razlogi za priznanje so lahko izjemno zdravstveno stanje, ali pa, kot je to podano tudi v sporni zadevi, izjemnost glede načina terapije.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - materialna resnica
Ni mogoče slediti tožeči stranki, da bi moralo sodišče pri določitvi invalidnosti slediti specialistom, ki so zdravili tožečo stranko in jo upokojili že s 6. 11. 2017. Vloga lečečih specialistov je slediti interesu pacienta, saj specialist klinik ugotavlja le klinično sliko zavarovanca z njegovega področja. Pri tem običajno nima vpogleda v celotno zdravstveno dokumentacijo zavarovanca, ki izkazuje vse njegove zdravstvene težave, niti ne pozna zahtev in tveganj delovnega mesta, ki ga zavarovanec opravlja. To pa je v predmetni zadevi bistveno, saj tožena stranka ugotavlja, ali je bila pri tožnici podana invalidnost I. kategorije.
ZDSS-1 res v 61. in 62. členu določa načelo materialne resnice in preiskovalno načelo, vendar postopanje po slednjih načelih pride v poštev le, kadar po izvedbi dokazov, ki so jih predložile stranke, sodišče ne more ugotoviti pravotvornih dejstev. Načela materialne resnice ne gre jemati kot načela, ki ga je potrebno uveljaviti brez kakršnihkoli izjem, sicer postopek ne bi bil nikoli končan. Nobena stranka ne more zahtevati od sodišča, da bo namesto nje do onemoglosti iskalo materialno resnico, ker to načelo ni samo sebi namen, temveč je sredstvo za dosego cilja nudenja pravnega varstva in vzpostavitve pravnega reda.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2000) člen 9, 9/1.
oprava rubeža v popoldanskem času - potrebnost izvršilnih stroškov - smotrnost
Ob ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov. Merilo upravičenosti oprave popoldanskega rubeža se nanaša na obstoj verjetnosti, da bo popoldanski rubež uspešen, ob tehtanju vseh konkretnih okoliščin primera (predhodnih izvršilnih dejanj, morebitnih ugotovitev pridobljenih na podlagi poizvedb...). Merilo upravičenosti do povračila stroškov pa se nanaša na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Sodišče prve stopnje bo moralo oceniti, ali je bil popoldanski rubež potreben za premičninsko izvršbo, kot tudi oceniti potrebnost stroškov, nastalih z opravo tega dejanja ter ali je utemeljeno te stroške naložiti v plačilo dolžniku.
ZSVarPre člen 2, 6.. ZUPJS člen 12, 12-4, 15, 15/3.. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v postopku za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (2007) člen 3, 3/2.. ZDoh-2 člen 69, 70, 71.. ZUKD-2 člen 2, 3, 6.
Zmotno je materialnopravno stališče, da se upoštevajo zgolj podatki iz odločb o odmeri dohodnine. Namreč, če katastrski dohodek znaša manj kot 200,00 EUR, niti ni obdavčljiv in odločba o dohodnini ni izdana, pač pa zgolj obvestilo, ki ga FURS posreduje toženi stranki o dohodkih, ki jih oseba prejema.
električni skiro - posebna prevozna sredstva - pravna praznina - ureditev de lege ferenda - dejanje ni prekršek
Električni skiro je glede na definicijo posebnih prevoznih sredstev, ki izhaja iz 30. točke 3. člena ZPrCP, nedvomno uvrstiti pod pojem posebnih prevoznih sredstev, saj nenazadnje gre v osnovi za skiro. Ker pa ga poganja električni motor in ker presega hitrost gibanja pešcev, je električni skiro nedvomno posebno prevozno sredstvo, ki ga poganja motor in ki presega hitrost pešcev, uporaba teh posebnih prevoznih sredstev pa glede na določbo petega odstavka 97. člena ZPrCP izrecno ni dovoljena.
Ureditev de lege ferenda ne more biti utemeljen razlog za ustavitev postopka o prekršku na podlagi petega odstavka 136. člena ZP-1 (ker očitano dejanje ni prekršek) z obrazložitvijo, da ni mogoče s potrebno gotovostjo zaključiti, da je oseba s svojim ravnanjem izpolnila zakonske znake očitanega ji prekrška, če sodišče glede tega ravnanja predhodno ugotovi, da je po veljavni zakonodaji prepovedano in da predstavlja prekršek.
ZPVAS člen 8, 8/2, 8/5. ZAgrS člen 51, 51/1. ZD člen 221.
vračanje podržavljenega premoženja - vračanje premoženjskih pravic - agrarna skupnost - član agrarne skupnosti - ponovna vzpostavitev agrarnih skupnosti - skupna lastnina - pozneje najdeno premoženje zapustnika - zapuščina brez dediča - pravni naslednik - last občine
V skladu z drugim odstavkom 8. člena ZPVAS se dedovanje po prejšnjem imetniku premoženjske pravice v agrarni skupnosti izvede po ZD, vrnjene premoženjske pravice pa se štejejo za pozneje najdeno premoženje.
V postopku vračanja premoženja po ZPVAS se je pokojnemu članu agrarne skupnosti vrnilo le tiste pravice in v tistem obsegu, ki so mu bile odvzete s podržavljanjem. Če je bilo premoženje ob podržavljanju v obliki skupne lastnine, se je na vrnjenem premoženju vzpostavila skupna lastnina.
Če ima zapustnik pravnega naslednika, ne gre za zapuščino brez dedičev; uporaba določbe petega odstavka 8. člena ZPVAS oziroma prvega odstavka 51. člena ZAgrS tako ne bi prišla v poštev.
nezakonito bivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - opravljanje dela - potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje
Izdano potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za namen študija tujcu namreč omogoča samo dovoljeno prebivanje v Republiki Sloveniji do odločitve o njegovi prošnji, ne more pa tujec na podlagi vložene prošnje iz 44. člena ZTuj-2 v Republiki Sloveniji opravljati dela ali se zaposliti.
Nedvomno je namen dovolitve prebivanja tujcu v Republiki Sloveniji zgolj na podlagi potrdila o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi študija, predvsem omogočiti storilcu, da do odločitve o njegovi prošnji biva v Republiki Sloveniji in v tem času opravlja študijske obveznosti. V kolikor v te študijske obveznosti sodi tudi praktično usposabljanje na delovnem mestu oz. opravljanje obvezne prakse, pa mora biti izkazano, da tako delo ustreza pogojem iz petega odstavka 44. člena ZTuj-2, česar pa storilec s predloženimi dokazili in navedbami v zahtevi za sodno varstvo ni uspel izkazati.
Ker je redno pravno sredstvo zoper prvostopenjsko sodbo že izčrpano, saj je bilo o njem že razsojeno s sodbo, je z izpodbijanim sklepom ponovno vložena pritožba na podlagi 343. člena ZPP zakonito zavržena.