ZPP člen 111, 210. ZNP-1 člen 30, 42. ZZUSUDJZ člen 1, 4. ZS člen 83, 83a.
mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - rok za vložitev predloga - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Predlagateljica je na podlagi odredb predsednika Vrhovnega sodišča utemeljeno sklepala, da razen v nujnih zadevah, procesni roki v času od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020 ne tečejo. Obravnavana nepravdna zadeva se ne šteje kot nujna, zato procesni roki v tem času niso tekli. Predlagateljica zato v pritožbi pravilno navaja, da je bil predlog, ki ga je vložila 21. 8. 2020, vložen znotraj roka, kot ga določa 210. člen ZPP.
ZASP člen 90, 174, 174/2. OZ člen 9. ZPP člen 436. ZIZ člen 62, 62/2.
izrek sodbe v sporih začetih na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - avtorska pogodba - pogodba o naročilu avtorskega dela - pogodba o naročilu - pogodbena obveznost - priprava programa - izpolnitev pogodbe - avtorsko delo - zakonska domneva - avtor - razlogi za neizpolnitev obveznosti - neplačilo avtorskega honorarja - avtorsko nadomestilo
Avtorska dela uživajo pravno varstvo, tudi če niso zavarovana. Vendar pa registracija po določilu drugega odstavka 174. člena ZASP ustvarja dvojno domnevo, in sicer da gre za avtorsko delo in da avtorske pravice pripadajo tisti osebi, ki je v registru označena kot avtor. Zgolj s posplošenimi navedbami, da registrirano delo (nedvomno) ne predstavlja avtorskega dela, saj v njem ni nič individualnega in ustvarjalnega, toženka te domneve ne more izpodbiti.
Pravočasno oddana programska shema je tožnikovo avtorsko delo in osnova za nadaljnje dogovarjanje o vsebini programa, kar je glede na naravo televizijskega dela običajno in je bilo predvideno tudi v sami pogodbi. Zgolj nujno sodelovanje s toženkinimi zaposlenimi ter preoblikovanje prvotne sheme, pa ne pomeni, da tožnik svojih pogodbenih obveznosti ni opravil. Končni izdelek ima zato sicer lahko več avtorjev, a to na izpolnitev toženkine pogodbene obveznosti ne vpliva.
ZPP člen 335, 341, 343, 343/3, 350, 350/2. ZIZ člen 9, 9/3, 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - nepopolna pritožba - obvezne sestavine pritožbe - vsebinska obravnava vloge - uradni pritožbeni preizkus - prepozna dopolnitev pritožbe - zmotna uporaba materialnega prava - primeren izvršilni naslov - najemna pogodba za določen čas v notarski obliki - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov
V situaciji, ko pritožba razen nujnih obveznih sestavin ne vsebuje ostalih obveznih sestavin, slednji ni mogoče odreči vsebinske obravnave. Pritožnik mora za vsebinsko obravnavo pritožbe zadostiti vsaj kriterijem za t. i. "golo pritožbo", ki je podpisana in v kateri je navedena izpodbijana sodna odločba. Pritožbeno sodišče v takšnem primeru opravi uradni preizkus izpodbijane odločbe v okviru drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prometna nesreča - degenerativne spremembe - poškodbe hrbtenice - bodoča škoda - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine
Presoje vpetosti prisojene odškodnine v širše družbene okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo skozi medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje, sodišče prve stopnje ni konkretiziralo, a to materialno pravno presojo lahko poda pritožbeno sodišče.
Zavarovalnica je dolžna plačati odškodnino, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer in če je zatrjevana škoda njegova posledica.
Ker je dokazano, da je kritičnega dne do prometne nezgode prišlo na način, kot ga je navedel tožnik in je dokazano, da je v tem škodnem dogodku utrpel škodo, je ob pravilni uporabi določil OZ sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno odločilo, da obstoji temelj tožbenega zahtevka in da je tožena stranka tožniku v celoti odgovorna za škodo, ki je nastala v škodnem dogodku.
ZPP člen 145, 145/1, 145/2, 209, 210, 210/2, 210/3. ZNP-1 člen 30, 42. ZS člen 83, 83/2, 83a. ZZUSUDJZ člen 1, 3, 3/1, 3/2, 4.
sporazumna razveza zakonske zveze - mirovanje postopka - pogoji za mirovanje postopka - ustavitev postopka - vročitev sodnega pisanja - sprememba naslova prebivališča - epidemija - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - procesni rok - nujne zadeve
Mirovanje postopka se začne z dnem, ko stranki to naznanita sodišču. Postopek miruje, dokler kakšna stranka ne predlaga, naj se nadaljuje.
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da procesni roki, razen v nujnih zadevah, v času od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020 niso tekli, na podlagi pravnih predpisov, ki so bili sprejeti po razglasitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije v zvezi s sodnimi zadevami. Gre za procesno dejstvo, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00041121
SPZ člen 119. ZPP člen 155, 451, 452, 452/2, 452/4, 453, 454, 458, 458/1. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (2004) člen 7.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - večstanovanjska zgradba - vplačila v rezervni sklad - obvezen prispevek etažnega lastnika v rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - aktivna legitimacija - etažna lastnina - odločanje etažnih lastnikov - pogodba o upravljanju - sklep etažnih lastnikov - imenovanje upravnika večstanovanjske stavbe - večinsko soglasje etažnih lastnikov - nakazilo na račun upravnika - stavba z več vhodi - sodba brez izvedbe naroka - potrebni pravdni stroški
Za odločitev v tej zadevi je pomembna ugotovitev, da je 21. 12. 1995 tožeča stranka z lastniki stanovanj stanovanjske hiše B. 7 sklenila pogodbo o upravljanju te večstanovanjske hiše. Pomembno je tudi, da navedena pogodba po volji strank ni prenehala. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da SZ-1, ki je pričel veljati 14. 10. 2003, ko je nadomestil prejšnji SZ iz leta 1991, ne določa, da bi pogodbe o upravljanju, sklenjene po določbah SZ z uveljavitvijo SZ-1 prenehale, ali pa da bi jih bilo treba prilagoditi. Zato je tožeča stranka še vedno upravnik večstanovanjske hiše B. 7.
Dejstvo, da ima vsak vhod sklenjeno posebno pogodbo o upravljanju odseva voljo etažnih lastnikov, mimo katere upravnik ne more. Glede na to, da je tožeča stranka upravnik stavbe B. 7 in da zahteva plačilo v rezervni sklad na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo, je aktivna legitimacija vsekakor podana.
Stanovanjska stavba je bila zgrajena v letu 1981, zato je v letih 2015 in 2016 spadala v III. starostni razred (od 30 do 60 let), po 7. členu Pravilnika velja zato za navedeno obdobje faktor 0,25 EUR/m2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00041210
ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/5, 286, 286/3, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-2, 363, 363/3. URS člen 22.
izločitev sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - posebna pritožba ni dovoljena - preložitev naroka - okoliščine, ki zbujajo dvom v nepristranskost sodnika - dokazni postopek - prekluzija dokazov - zavrnitev dokaza - pravica do izjave - utemeljitev dokaznega predloga - posojilna pogodba - pogodba o pristopu k dolgu - pristop k dolgu - podpis pogodbe - overjen podpis - napake volje - volja za sklenitev pogodbe - višina posojila
Sodišče prve stopnje je izvedbo dokaza z izvedencem grafološke stroke zavrnilo z razlogom, ker iz posojilno prevzemne pogodbe izhaja, da je bil podpis prve toženke overjen na upravni enoti, pri čemer pa po presoji sodišča prve stopnje prva toženka ni ponudila smiselne razlage, kako bi bila lahko pogodba overjena mimo njene volje in sodelovanja. S tem, ko je prišlo do overitve podpisa prve toženke, tudi če se sama ni podpisala, je prišlo s strani prve toženke do pripoznave podpisa, zaradi česar se ne more sklicevati, da listine ni podpisala, razen če bi šlo za napako volje, česar prva toženka ni določno zatrjevala, poleg tega je obstoj napake lahko razlog za izpodbijanje pravnega posla, česar ni uveljavljala.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - vezanost na odločitev upravnega organa - pavšalna odškodnina - celotna odškodnina - obseg škode - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - trditveno in dokazno breme - razveljavitev sodbe
Upravni organ je v okviru svoje pristojnosti že odločal o vprašanju stalnega prebivališča tožnikov v Sloveniji v času od izbrisa dalje, zato je pravdno sodišče na vsebino te odločitve v okviru reševanja predhodnega vprašanja vezano (13. člen ZPP). Če upravna odločba v upravnem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, pravdno sodišče zaradi načela prirejenosti postopkov njene pravilnosti ne more preizkušati. Stališče sodišča prve stopnje iz 11. točke izpodbijane sodbe, da v ničemer ni vezano na odločbo, izdano v upravnem postopku, je zato zmotno, sodišče pa se je neutemeljeno ukvarjalo z vprašanjem utemeljenosti izbrisa iz registra zaradi prostovoljne izselitve družine.
Ker sta tožnika v upravnem postopku že dokazala, da sta imela v času izbrisa, čeprav sta se nahajala v tujini, tu stalno prebivališče in ju je toženka nezakonito izbrisala iz registra stalnega prebivalstva, je predmet obravnavanega postopka le vprašanje, kakšna škoda, ki je v vzročni zvezi z nezakonitim in nedopustnim ravnanjem države, jima je nastala in ali ta presega znesek že priznane pavšalne odškodnine po ZPŠOIRSP. Dokazno breme za izkaz obstoja in višine škode, pa tudi vzročne zveze, je na tožnikih.
podjemno razmerje - izpolnitev pogodbe - naročilo gradbenih del - pobotanje - pobotni ugovor - umik tožbe - povrnitev stroškov postopka - pravdni stroški po umiku tožbe - načelo uspeha v pravdi - končni uspeh strank
Sodišče prve stopnje je pravno razmerje med pravdnima strankama pravilno presojalo kot podjemno razmerje, ki ga urejajo določbe 619. do 648. člena OZ.
Umik tožbe je procesna dispozicija tožeče stranke, ki lahko tožbo umakne do konca glavne obravnave (188. člen ZPP) – tožena stranka pri tem nima nobenega instrumenta, da bi izsilila od tožeče stranke, da ta umakne tožbo. In ravno temu je namenjena že navedena določba 158. člena ZPP – da zavaruje toženo stranko, da je nekdo po nepotrebnem ne bi tožil in potem, ko bi ugotovil, da s tožbo ne bo uspel, umaknil tožbo.
dodelitev otrok - določitev stikov z otrokom - izrek sodbe - nasprotna tožba - odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka - dopolnitev sodbe - rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa - pravnomočna odločitev - pravica do izjave - načelo neposrednosti - sporno dejansko stanje - alkoholizem - ogrožanje življenja in zdravja - sposobnosti in zmožnosti staršev - izjava otroka - razgovor - prepoved približevanja
O (ne)utemeljenosti tožbenih zahtevkov mora sodišče odločiti v izreku sodbe. Sodišče mora v izreku navesti tožbeni zahtevek, o katerem je odločilo oziroma v katerem delu mu je ugodilo oziroma v katerem delu ga je zavrnilo. Sodišče prve stopnje je očitno menilo, da je s tem, ko je v izreku delne sodbe oblikovalo sporno razmerje, s tem, ko je odločilo o dodelitvi otrok in stikih, odločilo tudi o tožbenih zahtevkih pravdnih strank, zato (očitno) ni navedlo, da je (delno) ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in da je tožbeni zahtevek toženke po nasprotni tožbi zavrnilo. V nastali procesni situaciji so bile obravnavane različne rešitve. Glede na okoliščine primera je pretehtala odločitev, da bi toženka morala predlagati dopolnitev sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040644
OZ člen 80, 280.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - ustno sklenjena pogodba - aktivna legitimacija - pooblastilo po zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava - kršitev pravice do izjave
Gospodarska družba nima opravilne sposobnosti. Zato sama, kot taka ne more ničesar opraviti niti izraziti nobene volje. To lahko zanjo storijo le fizične osebe. Prav iz tega razloga je v 80. členu OZ določeno, da imajo osebe, ki na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo opravljajo delo tako, da je z njo zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, kamor spadajo tudi osebe, ki opravljajo določena dela v gostinstvu, pravico skleniti in izpolniti take pogodbe. Pogodba o sodelovanju, ki sta jo sklenila tožnica in Č. B. pa v ničemer ne odstopa od vsebine 80. člena OZ. Iz tega sledi, da je presoja sodišča prve stopnje, da ravnanja Č. B. ni mogoče šteti za ravnanja tožnice (ki je gospodarska družba), materialno pravno zgrešena.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12. ZNP člen 118, 119.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - civilna delitev stvari - postopek za delitev stvari v solastnini - nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - sklep o delitvi solastnine - pravnomočnost sklepa - materialna pravnomočnost - solastniki - etažna lastnina - res iudicata - zavrženje tožbe
Isto pravno razmerje med istimi pravdnimi strankami je bilo vsebinsko obravnavano v nepravdnem postopku in o njem odločeno s pravnomočno odločbo. Sklep o delitvi solastne stvari ima oblikovalni učinek: spremeni prejšnje pravno razmerje med udeleženci oziroma ga na novo oblikuje. S pravnomočnostjo oblikovalne sodne odločbe nastopi sprememba v pravnem razmerju, na katero se odločba nanaša (oblikovalni učinek pravnomočne sodne odločbe). Po prevladujočih stališčih teorije je treba tudi konstitutivnim odločbam priznati učinek materialne pravnomočnosti (pravnomočna postane odločitev o strankini zahtevi za preoblikovanje). Pri konstitutivnih sodnih odločbah je pomembno, da je izdana odločba določene vsebine. Konstitutivna odločba o delitvi solastnine vsebuje tudi ugotovitev, da izključne lastninske pravice (enega so)lastnika na stvari ni. Zato ima pravnomočni sklep o delitvi solastnine prekluzivni učinek za morebitne ponovne ali nadaljnje lastninskopravne zahtevke posameznega solastnika. Tožbeni zahtevek za ugotovitev izključne lastninske pravice na delu stvari je v neposrednem nasprotju z zahtevkom za delitev solastnine, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. Materialna pravnomočnost se mora upoštevati v vsakem kasnejšem postopku med istimi strankami. Ne izključuje le uveljavljanja istovetnega zahtevka, temveč tudi uveljavljanje zahtevka, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom oziroma odločitvijo v drugem postopku.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 49, 49/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.. ZPIZ-2 člen 63.
izvedenina - več izvedencev
Zdravstvenih težav kot takih ne moremo enačiti z zmanjšanjem delazmožnosti. Izvedenski organ mora tako izkazati še dodaten napor, da lahko odgovori na vprašanje, kako celota vseh izkazanih težav iz različnih zdravstvenih področij zavarovanca vpliva na njegovo delazmožnost. In ker v zadevi ni sporno dejstvo upravičenosti imenovanja članov izvedenskega organa iz treh različnih področij, posledično ne more biti sporno vprašanje priznane izvedenine vsem trem članom izvedenskega organa.
ZZVZZ člen 23, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 57, 259, 259/3.
povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem
ZZVZZ v 23. členu na splošno opredeljuje pravice do zdravstvenih storitev, med tem ko v 26. členu določa, da natančnejši obseg zdravstvenih storitev, standarde in normative določi zavod s svojimi splošnimi akti v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje. Tako je v 57. členu Pravil določeno, da ima zavarovana oseba pravico do zdravil na recept, ki jih zavod razvrsti na pozitivno ali vmesno listo na podlagi zakona in splošnega akta zavoda in jih na recept predpiše pooblaščeni zdravnik. Med strankama ni sporno, da Vismed in Hyabak nista uvrščena na pozitivno oziroma vmesno listo. V takem primeru pa skladno z določbo tretjega odstavka 259. člena Pravil lahko zavod izjemoma odobri zavarovani osebi medicinski pripomoček, zdravilo ali živilo za posebne zdravstvene namene oziroma celotno ali delno povračilo stroškov, ki niso pravica. Glede na to, da merila za odločanje po navedenem členu niso predpisana, je izjemnost odobritve potrebno presojati upoštevaje temeljne določbe ZZVZZ, še posebej 2. člena, kjer je med drugim določeno, da ima vsakdo pravico do najvišje stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje. Izjemnost odobritve se torej nanaša na zavarovance, ki sicer upoštevaje materialne predpise ne bi bili upravičeni do priznanja pravic, vendar jim je, glede na izjemnost primera, potrebno določeno pravico priznati. Razlogi za priznanje so lahko izjemno zdravstveno stanje, ali pa, kot je to podano tudi v sporni zadevi, izjemnost glede načina terapije.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga - materialni rok - vrnitev v prejšnje stanje - zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu
Storilec je imel možnost vložiti predlog za odložitev izvršitve pravočasno in ga naknadno dopolniti s predložitvijo zdravniškega spričevala. Prav to je nenazadnje tudi storil, saj je predlog za vrnitev v prejšnje stanje in predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vložil 14. 10. 2020, zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu pa mu je bilo izdano šele 29. 10. 2020 (list. št. 33 spisa) in ga je sodišču predložil naknadno 3. 11. 2020 (list. št. 32 spisa).
Ker je redno pravno sredstvo zoper prvostopenjsko sodbo že izčrpano, saj je bilo o njem že razsojeno s sodbo, je z izpodbijanim sklepom ponovno vložena pritožba na podlagi 343. člena ZPP zakonito zavržena.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje predlagatelja - dopolnitev vloge - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje
Pravilna je bila ugotovitev sodišča prve stopnje, da vloga pritožnice za taksno oprostitev teh podatkov ni vsebovala. Na nepopolno vlogo je bila pravilno opozorjena in pozvana, naj jo v postavljenem roku dopolni. Ker ni ravnala tako, je ostal njen predlog nepopoln (tretji odstavek 12. člena ZST-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00042708
ZDSS-1 člen 63, 72, 75.. ZUP člen 256.. ZPIZ-2 člen 11.
zavrženje tožbe - molk organa
Za vložitev tožbe v obravnavanem primeru tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, pogoji niso izpolnjeni ne po določbi 63. člena in ne po 72. členu ZDSS-1.
Čeprav je dokazno breme na strani tožnice za zatrjevana dejstva, ni z ničemer dokazala svojih trditev, da je bila dne 27. 2. 2019 zoper prvostopno odločbo toženca z dne 21. 2. 2019 vložena pritožba. Dne 28. 3. 2019, ko je bila vložena zahteva za izdajo odločbe, pa tudi, če bi bila pritožba vložena, še ni potekel rok določen za izdajo odločbe.
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se skladno z 11. členom ZPIZ-2 uveljavljajo pri zavodu po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno. Ker ZPIZ-2 roka za odločbo o pritožbi ne določa, se upošteva rok, določen v 256. členu ZUP. Po tej določbi mora biti odločba o pritožbi izdana in vročena stranki, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo.