ZPP člen 111, 210. ZNP-1 člen 30, 42. ZZUSUDJZ člen 1, 4. ZS člen 83, 83a.
mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - rok za vložitev predloga - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Predlagateljica je na podlagi odredb predsednika Vrhovnega sodišča utemeljeno sklepala, da razen v nujnih zadevah, procesni roki v času od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020 ne tečejo. Obravnavana nepravdna zadeva se ne šteje kot nujna, zato procesni roki v tem času niso tekli. Predlagateljica zato v pritožbi pravilno navaja, da je bil predlog, ki ga je vložila 21. 8. 2020, vložen znotraj roka, kot ga določa 210. člen ZPP.
ZPP člen 335, 341, 343, 343/3, 350, 350/2. ZIZ člen 9, 9/3, 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - nepopolna pritožba - obvezne sestavine pritožbe - vsebinska obravnava vloge - uradni pritožbeni preizkus - prepozna dopolnitev pritožbe - zmotna uporaba materialnega prava - primeren izvršilni naslov - najemna pogodba za določen čas v notarski obliki - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov
V situaciji, ko pritožba razen nujnih obveznih sestavin ne vsebuje ostalih obveznih sestavin, slednji ni mogoče odreči vsebinske obravnave. Pritožnik mora za vsebinsko obravnavo pritožbe zadostiti vsaj kriterijem za t. i. "golo pritožbo", ki je podpisana in v kateri je navedena izpodbijana sodna odločba. Pritožbeno sodišče v takšnem primeru opravi uradni preizkus izpodbijane odločbe v okviru drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
zapuščinski postopek - spor o obsegu zapuščine - odločanje v pravdnem postopku - uporaba nepremičnine - spor med dediči - zavarovanje zapuščine - skupnost dedičev
Sodišče v zapuščinskem postopku ne odloča o uporabi premoženja, za katerega je sporno, ali sploh sodi v obseg zapuščine in je zato predmet odločanja v pravdnem postopku. Sodišču prve stopnje se zato pred sprejemom izpodbijane odločitve ni bilo treba vsebinsko opredeljevati do trditev predlagatelja in izvesti predlaganih dokazov.
V zapuščinskem postopku je mogoče odrediti ukrepe za zavarovanje zapuščine (200. člen ZD), vendar iz vsebine konkretnega predloga ni razvidno, da bi bil predlagan tak ukrep. Pritožnik se je skliceval le na varstvo svojih pravic (onemogočanje opravljanja samostojne dejavnosti) in ni izkazal, da bi z dovolitvijo sodišča, da nemoteno uporablja delavnico, dejansko preprečil njeno propadanje.
sodna poravnava - dovolitev sodne poravnave - skupno varstvo in vzgoja otroka - plačilo preživnine - višina preživnine - preživninsko breme - materialne zmožnosti staršev - povprečni mesečni dohodek - kredit - finančna pomoč - stroški preživljanja - življenjski standard - otrokova korist - otrokove potrebe - preživninski zahtevek - verzijski zahtevek - verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - odločitev v nepravdnem postopku
Nasprotni predlog predlagateljice je po spremembi verzijski zahtevek, ker nasprotna udeleženka ni več zahtevala, da se določi preživnina, marveč da predlagatelj plača nasprotni udeleženki stroške, ki jih je imela s preživljanjem otrok, sodišče pa je odločilo, kot da gre za preživninski zahtevek. Pritožbeno sodišče je v tem procesnem klobčiču odločilo, da ne bo sledilo pritožbenim navedbam predlagatelja, čeprav se je zahtevek nasprotne udeleženke obravnaval po pravilih nepravdnega postopka, ker predlagatelju s tem niso bile kršene procesne pravice in mu je bilo zagotovljeno enako pravno varstvo, kot v pravdnem postopku, s tem, da je predlagateljica vložila predlog za določitev preživnine.
ZASP člen 90, 174, 174/2. OZ člen 9. ZPP člen 436. ZIZ člen 62, 62/2.
izrek sodbe v sporih začetih na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - avtorska pogodba - pogodba o naročilu avtorskega dela - pogodba o naročilu - pogodbena obveznost - priprava programa - izpolnitev pogodbe - avtorsko delo - zakonska domneva - avtor - razlogi za neizpolnitev obveznosti - neplačilo avtorskega honorarja - avtorsko nadomestilo
Avtorska dela uživajo pravno varstvo, tudi če niso zavarovana. Vendar pa registracija po določilu drugega odstavka 174. člena ZASP ustvarja dvojno domnevo, in sicer da gre za avtorsko delo in da avtorske pravice pripadajo tisti osebi, ki je v registru označena kot avtor. Zgolj s posplošenimi navedbami, da registrirano delo (nedvomno) ne predstavlja avtorskega dela, saj v njem ni nič individualnega in ustvarjalnega, toženka te domneve ne more izpodbiti.
Pravočasno oddana programska shema je tožnikovo avtorsko delo in osnova za nadaljnje dogovarjanje o vsebini programa, kar je glede na naravo televizijskega dela običajno in je bilo predvideno tudi v sami pogodbi. Zgolj nujno sodelovanje s toženkinimi zaposlenimi ter preoblikovanje prvotne sheme, pa ne pomeni, da tožnik svojih pogodbenih obveznosti ni opravil. Končni izdelek ima zato sicer lahko več avtorjev, a to na izpolnitev toženkine pogodbene obveznosti ne vpliva.
začasna odredba v družinskih sporih - zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe - sprememba izvajanja stikov - ogroženost otroka - dokazni standard verjetnosti - neizvedba dokaza - dokazna vrednost dokazov - neizkazanost pogoja - stroški v postopkih o sporih iz razmerja med starši in otroki
Začasne odredbe, izdane v sporih iz razmerij med starši in otroci, so eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ).
Po 161. členu DZ sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, to pa je takrat, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo zaradi ravnanj staršev utrpel škodo na telesnem in duševnem zdravju in razvoju. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda za otrokovo zdravje in razvoj. Sodišče o tem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Ob tem izvede le toliko dokazov, da s stopnjo verjetnosti ugotovi za sprejem odločitve relevantna dejstva.
Namen stikov je v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo. Stiki pod nadzorom strokovnega delavca CSD predstavljajo resen poseg v svobodo odnosa med staršem in otrokom in so upravičeni le v izjemnih primerih, ko je potrebna strokovna pomoč pri vzpostavljanju starševskega odnosa ali obstaja konkretna nevarnost za življenje in zdravje otroka, ki nujno terja zavarovanje njegove koristi. Trditve predlagateljice, s katerimi utemeljuje hčerkino ogroženost, takšnega nesorazmernega posega, ki je zakonsko časovno omejen na 9 mesecev, ne utemeljujejo.
ZPP člen 145, 145/1, 145/2, 209, 210, 210/2, 210/3. ZNP-1 člen 30, 42. ZS člen 83, 83/2, 83a. ZZUSUDJZ člen 1, 3, 3/1, 3/2, 4.
sporazumna razveza zakonske zveze - mirovanje postopka - pogoji za mirovanje postopka - ustavitev postopka - vročitev sodnega pisanja - sprememba naslova prebivališča - epidemija - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - procesni rok - nujne zadeve
Mirovanje postopka se začne z dnem, ko stranki to naznanita sodišču. Postopek miruje, dokler kakšna stranka ne predlaga, naj se nadaljuje.
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da procesni roki, razen v nujnih zadevah, v času od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020 niso tekli, na podlagi pravnih predpisov, ki so bili sprejeti po razglasitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije v zvezi s sodnimi zadevami. Gre za procesno dejstvo, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00041121
SPZ člen 119. ZPP člen 155, 451, 452, 452/2, 452/4, 453, 454, 458, 458/1. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (2004) člen 7.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - večstanovanjska zgradba - vplačila v rezervni sklad - obvezen prispevek etažnega lastnika v rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - aktivna legitimacija - etažna lastnina - odločanje etažnih lastnikov - pogodba o upravljanju - sklep etažnih lastnikov - imenovanje upravnika večstanovanjske stavbe - večinsko soglasje etažnih lastnikov - nakazilo na račun upravnika - stavba z več vhodi - sodba brez izvedbe naroka - potrebni pravdni stroški
Za odločitev v tej zadevi je pomembna ugotovitev, da je 21. 12. 1995 tožeča stranka z lastniki stanovanj stanovanjske hiše B. 7 sklenila pogodbo o upravljanju te večstanovanjske hiše. Pomembno je tudi, da navedena pogodba po volji strank ni prenehala. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da SZ-1, ki je pričel veljati 14. 10. 2003, ko je nadomestil prejšnji SZ iz leta 1991, ne določa, da bi pogodbe o upravljanju, sklenjene po določbah SZ z uveljavitvijo SZ-1 prenehale, ali pa da bi jih bilo treba prilagoditi. Zato je tožeča stranka še vedno upravnik večstanovanjske hiše B. 7.
Dejstvo, da ima vsak vhod sklenjeno posebno pogodbo o upravljanju odseva voljo etažnih lastnikov, mimo katere upravnik ne more. Glede na to, da je tožeča stranka upravnik stavbe B. 7 in da zahteva plačilo v rezervni sklad na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo, je aktivna legitimacija vsekakor podana.
Stanovanjska stavba je bila zgrajena v letu 1981, zato je v letih 2015 in 2016 spadala v III. starostni razred (od 30 do 60 let), po 7. členu Pravilnika velja zato za navedeno obdobje faktor 0,25 EUR/m2.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - vezanost na odločitev upravnega organa - pavšalna odškodnina - celotna odškodnina - obseg škode - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - trditveno in dokazno breme - razveljavitev sodbe
Upravni organ je v okviru svoje pristojnosti že odločal o vprašanju stalnega prebivališča tožnikov v Sloveniji v času od izbrisa dalje, zato je pravdno sodišče na vsebino te odločitve v okviru reševanja predhodnega vprašanja vezano (13. člen ZPP). Če upravna odločba v upravnem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, pravdno sodišče zaradi načela prirejenosti postopkov njene pravilnosti ne more preizkušati. Stališče sodišča prve stopnje iz 11. točke izpodbijane sodbe, da v ničemer ni vezano na odločbo, izdano v upravnem postopku, je zato zmotno, sodišče pa se je neutemeljeno ukvarjalo z vprašanjem utemeljenosti izbrisa iz registra zaradi prostovoljne izselitve družine.
Ker sta tožnika v upravnem postopku že dokazala, da sta imela v času izbrisa, čeprav sta se nahajala v tujini, tu stalno prebivališče in ju je toženka nezakonito izbrisala iz registra stalnega prebivalstva, je predmet obravnavanega postopka le vprašanje, kakšna škoda, ki je v vzročni zvezi z nezakonitim in nedopustnim ravnanjem države, jima je nastala in ali ta presega znesek že priznane pavšalne odškodnine po ZPŠOIRSP. Dokazno breme za izkaz obstoja in višine škode, pa tudi vzročne zveze, je na tožnikih.
podjemno razmerje - izpolnitev pogodbe - naročilo gradbenih del - pobotanje - pobotni ugovor - umik tožbe - povrnitev stroškov postopka - pravdni stroški po umiku tožbe - načelo uspeha v pravdi - končni uspeh strank
Sodišče prve stopnje je pravno razmerje med pravdnima strankama pravilno presojalo kot podjemno razmerje, ki ga urejajo določbe 619. do 648. člena OZ.
Umik tožbe je procesna dispozicija tožeče stranke, ki lahko tožbo umakne do konca glavne obravnave (188. člen ZPP) – tožena stranka pri tem nima nobenega instrumenta, da bi izsilila od tožeče stranke, da ta umakne tožbo. In ravno temu je namenjena že navedena določba 158. člena ZPP – da zavaruje toženo stranko, da je nekdo po nepotrebnem ne bi tožil in potem, ko bi ugotovil, da s tožbo ne bo uspel, umaknil tožbo.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prometna nesreča - degenerativne spremembe - poškodbe hrbtenice - bodoča škoda - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine
Presoje vpetosti prisojene odškodnine v širše družbene okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo skozi medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje, sodišče prve stopnje ni konkretiziralo, a to materialno pravno presojo lahko poda pritožbeno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040644
OZ člen 80, 280.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - ustno sklenjena pogodba - aktivna legitimacija - pooblastilo po zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava - kršitev pravice do izjave
Gospodarska družba nima opravilne sposobnosti. Zato sama, kot taka ne more ničesar opraviti niti izraziti nobene volje. To lahko zanjo storijo le fizične osebe. Prav iz tega razloga je v 80. členu OZ določeno, da imajo osebe, ki na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo opravljajo delo tako, da je z njo zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, kamor spadajo tudi osebe, ki opravljajo določena dela v gostinstvu, pravico skleniti in izpolniti take pogodbe. Pogodba o sodelovanju, ki sta jo sklenila tožnica in Č. B. pa v ničemer ne odstopa od vsebine 80. člena OZ. Iz tega sledi, da je presoja sodišča prve stopnje, da ravnanja Č. B. ni mogoče šteti za ravnanja tožnice (ki je gospodarska družba), materialno pravno zgrešena.
OZ člen 83, 120, 120/4. ZVPot člen 22, 22/1. ZVPNPP člen 1.
pogodba o uporabi plačilnih kartic - kreditna kartica - splošni pogoji - seznanitev s splošnimi pogoji - dokazna ocena - pristop k sklenjeni pogodbi - pristopna izjava - dodatni uporabnik plačilne kartice
Drži, da pritožnica dokumenta s točnim naslovom »Pogodba o uporabi kartice« resda ni prejela, vendar pa jo je dopis, ki ga je prejela skupaj s kartico opozarjal in napotil, naj pred uporabo kartice pozorno prebere splošne pogoje. V splošnih pogojih je namreč pojasnjeno, da podpisana pristopna izjava in splošni pogoji predstavljajo pogodbo o uporabi kartice, da z uporabo kartice uporabnik soglaša s splošnimi pogoji ter določeno, da dodatni uporabnik solidarno odgovarja za stroške nastale z uporabo dodatne kartice. Pritožnica tako neutemeljeno zatrjuje, da je bila v pristopni izjavi zavedena in da so bile dejanske obveznosti uporabnika dodatne kartice prikrite oziroma zavajajoče prikazane. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila pritožnica že ob podpisu pristopne izjave opozorjena na obstoj pogodbe oz. listine, ki podrobneje ureja pravila glede uporabe kartice. Sicer ob podpisu pristopne izjave še ni bila seznanjena s samo vsebino pogodbe oz. splošnih pogojev, vendar pa je ti dejansko še niso zavezovali. Šele ko je pritožnica začela uporabljati dodatno kartico, je konkludentno sprejela in soglašala s splošnimi pogoji. Če bi pritožnica splošne pogoje prebrala in z njihovo vsebino ne bi soglašala, dodatne kartice pač ne bi uporabljala. Tožeča stranka pritožnici ni skrivala njenih dejanskih obveznosti, če pa je pritožnica svojo kartico uporabljala ne da bi se seznanila z vsebino splošnih pogojev - čeprav jo je tožeča stranka nanje ustrezno opozorila, je to njen riziko.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00041111
ZOZP člen 20a. OZ člen 299, 353. ZPP člen 285.
tek obresti - zamudne obresti - odškodninski zahtevek proti zavarovalnici - dolžnikova zamuda - zavrnitev zahtevka - materialno procesno pravo - temelj odškodninske odgovornosti - deljena odgovornost udeležencev prometne nezgode - soprispevek k nastanku škode - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - osebne lastnosti oškodovanca - psihične in fizične posledice - sodna praksa - neto plača - nudenje oskrbe - pomoč družinskih članov - zastaranje odškodninskega zahtevka
Materialnopravna podlaga v tej zadevi je 20.a člen ZOZP. Gre za lex specialis, ki določa, da zavarovalnica mora v treh mesecih od dneva, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek dati utemeljeno ponudbo za odškodnino oziroma utemeljen odgovor na odškodninski zahtevek. Poraja se vprašanje, kaj se zgodi, če zavarovalnica ne da ponudbe oziroma se zavarovalnica s tem ne strinja. Že v komentarju ZOZP so bila sprejeta stališča, da ko v treh mesecih ne pride do ponudbe oziroma plačila nespornega dela, bo sodišče odločalo o zakonitih zamudnih obrestih kot do sedaj oziroma po 299. členu OZ.
Ko tožena stranka ugovarja postavljenim trditvam in dokazom, pri tem pa sama postavi svoje trditve in dokaze o pravnorelevantnem dejstvu, sodišče prve stopnje ni vezano na 285. člen ZPP, saj bi tako ravnalo pristransko.
Tožnik je imel tudi druge težave, večkratne zlome in mavec, čeprav ni bil za druge poškodbe operiran. Ni mogoče iztrgati le eno poškodbo oškodovanca, ko je treba primerjati tudi druge poškodbe. Točno takega primera v sodni praksi ni moč najti. Predvsem pa je treba upoštevati ugotovljene trajne posledice in dejstvo, da bo tožnik zaradi mladosti te težave moral trpeti še dolga leta. Pritožba spregleda, da je treba za človeka, ki je v postelji, skrbeti po več ur na dan (oblačenje, čiščenje, umivanje, priprava obrokov). Sodna praksa je že večkrat izrekla, da svojci niso dolžni tega opravljati brezplačno in je treba zato priznati določeno odškodnino. Sodišče ni priznalo odškodnine za hrano, katero je pojedel tožnik, ampak za delo svojcev, ki so mu pomagali.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje predlagatelja - dopolnitev vloge - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje
Pravilna je bila ugotovitev sodišča prve stopnje, da vloga pritožnice za taksno oprostitev teh podatkov ni vsebovala. Na nepopolno vlogo je bila pravilno opozorjena in pozvana, naj jo v postavljenem roku dopolni. Ker ni ravnala tako, je ostal njen predlog nepopoln (tretji odstavek 12. člena ZST-1).
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2000) člen 9, 9/1.
oprava rubeža v popoldanskem času - potrebnost izvršilnih stroškov - smotrnost
Ob ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov. Merilo upravičenosti oprave popoldanskega rubeža se nanaša na obstoj verjetnosti, da bo popoldanski rubež uspešen, ob tehtanju vseh konkretnih okoliščin primera (predhodnih izvršilnih dejanj, morebitnih ugotovitev pridobljenih na podlagi poizvedb...). Merilo upravičenosti do povračila stroškov pa se nanaša na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Sodišče prve stopnje bo moralo oceniti, ali je bil popoldanski rubež potreben za premičninsko izvršbo, kot tudi oceniti potrebnost stroškov, nastalih z opravo tega dejanja ter ali je utemeljeno te stroške naložiti v plačilo dolžniku.
ZIZ člen 29.b, 29.b/1, 29.b/5.. ZPP člen 195.. ZS člen 83a.. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34, 34/1, 34.a, 34.a/1, 34.a/7.
sodna taksa za ugovor - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - pravilna odmera sodne takse - navadni sosporniki - solidarni dolžniki - obveznost plačila sodne takse
ZST-1 izrecne določbe o taksni obveznosti navadnih sospornikov ne vsebuje. Vsakemu dolžniku je zato naložiti taksno obveznost po splošni določbi prvega odstavka 3. člena ZST-1, po kateri mora plačati takso tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker sta dolžnika v razmerju navadnih sospornikov, je sodišče prve stopnje dolžnici za (samostojno vložen) ugovor pravilno odmerilo taksno obveznost po tar. št. 4021 v znesku 55,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040344
OZ člen 619, 639, 639/1. ZPP člen 258, 259, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1, 495. URS člen 22.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - skrita napaka - jamčevalni zahtevek - pravica naročnika zahtevati odpravo napak - primeren naknadni rok za odpravo napak - prenehanje pravice - zaslišanje le ene stranke - nepremagljive ovire - gibalno ovirana oseba - trditveno in dokazno breme - prepozne trditve - neupravičen izostanek z naroka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Pravica naročnika, da zahteva odpravo napake, ustreza podjemnikovi pravici, da od naročnika zahteva, naj mu dovoli odpravo napake (prvi odstavek 639. člena OZ). Če naročnik tega podjemniku ne omogoči, krši svojo dolžnost do podjemnika, kar povzroči prenehanje naročnikovih jamčevalnih zahtevkov.
Stranka sama se lahko odreče zaslišanju tudi tako, da brez opravičljivega razloga ne pride na zaslišanje.
vožnja pod vplivom mamil - prisotnost mamil v organizmu - načelo in dubio pro reo - milejši predpis
Načelo uporabe milejšega predpisa se izrecno nanaša na uporabo materialnega predpisa, ne velja pa za upoštevanje dokazov in ugotavljanje dejanskega stanja. Sodišče namreč dejansko stanje ugotavlja na podlagi razpoložljivih dokazov, ki jih mora skrbno pretehtati ter dokazno oceniti vsakega zase in vse skupaj v medsebojni povezavi ter na podlagi tega sprejeti zaključke o tem, katera dejstva so dokazana in katera ne. Če ima pri tem sodišče na voljo dva dokaza glede istega odločilnega dejstva, mora torej oba dokaza oceniti in nato obrazložiti, kateremu dokazu verjame. V korist obdolženca po načelu in dubio pro reo pa lahko odloča le v primeru, če ne more z gotovostjo ugotoviti, da so obdolžencu dokazani vsi zakonski znaki očitanega prekrška, taka situacija pa v obravnavani zadevi ni izkazana.