vrnitev v prejšnje stanje - splošno znana in sodno znana dejstva - prenehanje pooblastila z odpovedjo
Narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni obligatoren, če se predlog opira na dejstva, ki so splošno (ne pa le sodno) znana.
Kakor hitro je pooblaščenec začel delovati za svojo stranko (kar je sodišču naznanil s predložitvijo pooblastila), mora sodišče opravljati dejanje le nasproti pooblaščencu, ne pa neposredno nasproti stranki.
Kakor hitro je pooblaščenec nehal delovati za svojo stranko (kar je sodišču naznanil z odpovedjo pooblastila), mora sodišče opravljati dejanja le neposredno nasproti stranki, ne pa nasproti pooblaščencu.
Delavcu morajo biti dokazane kršitve delovnih obveznosti v disciplinskem postopku, sicer se šteje, da očitanih kršitev ni storil.
Če je delavec v času trajanja sodnega postopka delal pri drugem delodajalcu, je treba pri odločanju o višini reparacijskega zahtevka upoštevati tudi prejemke iz delovnega razmerja, ki jih je prejel.
ZPP (1977) člen 294, 295, 294, 295. ZIP člen 35, 35/2, 35, 35/2.
izvršilni postopek - začetek izvršilnega postopka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - glavna obravnava - potek glavne obravnave - opravičen izostanek z glavne obravnave
Izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine se začne s predlogom za izvršbo. Ker sme dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbijati samo z ugovorom, na podlagi katerega se postopek prevede v običajen kontradiktoren postopek, ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebinsko ustreza odgovoru na tožbo v rednem pravdnem postopku. Opravičilo za glavno obravnavo, v katerem se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, mora biti dokumentirano.
ZNP člen 22/2, 24/2, 45/3, 48/1, 54/2, 22/2, 24/2, 45/3, 48/1, 54/2. ZPP člen 53/4, 53/4.
načelo oficialnosti - vrnitev poslovne sposobnosti - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - domneva o umiku predloga v nepravdnem postopku
Pravilo o domnevnem umiku predloga, vsebovano v 36. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP, ne velja, če mora sodišče določen dokaz izvesti po uradni dolžnosti.
SKPG-93 člen 44, 45, 45-1. ZDR člen 18, 18/2, 57, 57/1. ZTPDR člen 23. ZDSS člen 23, 23/2. ZPP (1977) člen 353, 353/1.
pristojnost direktorja - splošni akt delodajalca
Če ima delodajalec v splošnem aktu določeno, da o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja delavca odloča direktor, ni nobenega razloga, da poslovodni organ ne bi smel izdati odločbe o prenehanju delovnega razmerja na podlagi 23. člena ZDR.
ZUP člen 249, 249-1, 250, 252, 249, 249-1, 250, 252.
obnova postopka - pokojninsko zavarovanje
Predlog za obnovo postopka pred tožencem - ZPIZ - se zavrne, če ni izpolnjen noben izmed taksativno določenih pogojev po 249. oz. 250. in 252. členu ZUP.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZPIZ člen 202, 202/1, 202, 202/1. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 75, 75/1, 100, 100/1, 75, 75/1, 100, 100/1. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 21, 21/1, 21/1-1, 126, 126/1, 21, 21/1, 21/1-1, 126, 126/1.
dokazovanje pokojninske dobe s pričami
V socialnem sporu je mogoče zavarovalno dobo kot pokojninsko dobo dokazati tudi le na podlagi izpovedb prič, vendar morajo biti v takem primeru izpovedbe tako natančne in prepričljive, da je moč na njihovi podlagi zaključiti, da so bili podani vsi elementi delovnega razmerja.
ZDR člen 130. ZTPDR člen 4. SKPG-93 člen 1, 1/2. ZPP (1977) člen 368.
delavec s posebnimi pooblastili - razrešitev delavca - sistematizacija delovnih mest - ukinitev delovnega mesta
Sprememba sistemizacije delovnih mest omogoča delodajalcu, da v primeru ukinitve delovnih mest s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, zakonito razreši delavce, katerih delovna mesta so bila ukinjena in jih razporedi na nova ustrezna delovna mesta. Za veljavnost spremembe sistemizacije je potrebno sodelovanje sindikata v postopku.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 365, 365/2. ZDR člen 135, 135/4, 135, 135/4. ZTPDR člen 80, 80/5, 80, 80/5.
prikrajšanje pri plači kot posledica prerazporeditve na drugo delovno mesto
Denarni zahtevek tožnice po izplačilu plače je posledica njene prerazporeditve na drugo delovno mesto, ki je nižje ovrednoteno. Ker delavka sklepa o prerazporeditvi ni pravočasno izpodbijala v postopku varstva pravic pri delodajalcu, podpisala pa je tudi pogodbo o zaposlitvi za novo nižje ovrednoteno delovno mesto, je bilo izplačilo plače le realizacija pogodbe, zato delavka ni upravičena do razlike v plači.
ZDR člen 7, 7/3, 50, 7, 7/3, 50. ZGD člen 250, 250/1, 250/2, 250, 250/1, 250/2.
razrešitev direktorja pred iztekom mandata - krivdni razlog - odpravnina 24 plač - dokazovanje
Za dokazovanje vsebine dejanskih razlogov za razrešitev tožnice - direktorice, lahko sodišče kot dokaz uporabi tudi magnetogram seje delavskega sveta, še posebej, če se stranki nanj sklicujeta.
Za presojo, ali je pobot dolga z zastarano terjatvijo dopusten ali ne, ni pomemben trenutek uveljavitve pobotnega ugovora, ampak trenutek, ko so nastopili materialnopravni pogoji za pobot.
ZST člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZDSS člen 4, 4-1, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 4, 4-1, 23, 24, 24/1, 24/1-1.
plačilo sodne takse - spor zaradi prenehanja delovnega razmerja
Spor o prenehanju delovnega razmerja obsega tudi zahtevek za vzpostavitev stanja, ki je bilo pred izdajo izpodbijanih odločb delodajalca, zato je nepravilno ločiti tisti del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na plačilo denarnih terjatev, od zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, zato tožnik tudi za del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na plačilo denarnih zneskov, ni dolžan plačati sodne takse.
Zakon o izplačilu osebnih dohodkov, sredstev za neposredno skupno porabo in sredstev za prehrano delavcev med delom člen 1. ZVP člen 43. ZPP (1977) člen 17. ZDSS člen 4, 4/2.
Komercialni zapisi, izdani na podlagi 43. čl. Zakona o vrednostnih papirjih za namen lastninskega preoblikovanja podjetja, ne urejajo niti premoženjskih niti drugih posamičnih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, zato ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča po določbi 2. točke 4. člena ZDSS.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 166, 166/3. ZOR člen 99, 99/2, 100, 101, 102, 137, 138, 99, 99/2, 100, 101, 102, 137, 138.
odškodnina zaradi neizpolnitve pogodbe o zaposlitvi - sklenitev managerskega zavarovanja - razlaga pogodbe
Kadar so posamezne določbe v pogodbi nejasne, dvoumne, preširoke oz.
nenatančno zapisane, je potrebno pogodbo ustrezno razlagati v skladu s pravili za razlago pogodb, kot so opredeljena v 99. do 102. členu ZOR - pri razlagi je treba iskati skupen namen pogodbenikov in se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov. To velja tudi za določbe pogodbe o zaposlitvi.
Prvostopno sodišče je tožnici utemeljeno dosodilo iz naslova regresa za letni dopust znesek, ki je sorazmeren deležu letnega dopusta, do koriščenja katerega je tožnica pridobila pravico pri toženi stranki.
ZPP (1977) člen 155, 166, 353, 353/1, 155, 166, 353, 353/1. ZOR člen 277, 277/1, 277/2, 277, 277/1, 277/2.
Izguba na plači zaradi bolniškega staleža - nezgoda pri delu
Tožena stranka je zneske izgube na plači revalorizirala za čas do 8.4.1992, zato tožnica ni upravičena poleg revaloriziranih zneskov zahtevati še zamudne obresti do 8.4.1992, saj so te upoštevane v revalorizaciji.
ZTPDR člen 80, 80/2. Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti člen 57, 57/4. ZPP (1977) člen 373, 373-4.
solidarnostna pomoč
Delavcu ne pripada pravica do solidarnostne pomoči v primeru daljše odsotnosti z dela zaradi bolezni avtomatično.
Terjatev iz tega naslova ne zapade v plačilo, dokler je delavec ni izrecno uveljavljal oz. dokler mu ni bila odobrena na predlog sindikata.
Delavec lahko uveljavlja pravico do solidarnostne pomoči v času, ko obstoje pogoji za pridobitev te pravice oz. v ustreznem roku iz 2.odst. 80. čl. ZTPDR po prenehanju teh pogojev.
Nekritično priznavanje pravice do solidarnostne pomoči za nazaj, ko so pogoji, ki jo opravičujejo, že zdavnaj prenehali, ne bi bilo združljivo z njeno naravo.
Sodba se ne da preizkusiti, če v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih o odgovornosti tožene stranke za škodni dogodek in vzročno zvezo med ravnanjem tožene stranke in nastalo škodo. Sodišče je dolžno opredeliti pravno podlago, na podlagi katere je odločilo o sporu pravdnih strank.