Hitrost vožnje, ki je občutno presegala na tem delu ceste dovoljeno hitrost in ki je bila povsem neprilagojena razmeram na vozišču (makadamsko vozišče, ovinek) je tako tehtna obteževalna okoliščina, da ne opravičuje izreka kazenske sankcije opozorilne narave.
ZTPDR člen 73, 73/1. ZVD člen 44, 46. ZVZD člen 36.
kršitev delovnih obveznosti - disciplinski postopek - odklonitev delovnega naloga - opis del in nalog
Če se je tožnik - šofer, ki je hotel priti do svojega avtobusa v hali, v kateri so bili v zimskem časi parkirani avtobusi, samovoljno odločil uporabiti diagonalno pot in pri tem ni niti poskušal prižgati luči, moral pa bi iti po drugi poti in sproti prižigati luči, je ravnal skrajno malomarno in lahkomiselno in v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečno razgledanega odraslega človeka, zlasti ker je vedel za kanale oziroma jaške, ki se nahajajo v hali.
poškodovanje tuje stvari - opuščena premična stvar
Neregistriran osebni avtomobil ne predstavlja opuščene premične stvari v smislu 1. odst. 32. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Lastništvo osebnega avtomobila se namreč izkazuje s kupno pogodbo za vozilo, medtem ko je registracija namenjena le pridobitvi pravice do uporabe tega vozila v cestnem prometu. Da za opuščeno stvar ni šlo, pa je moč trditi tudi na podlagi gotove okoliščine, da je bilo vozilo parkirano v neposredni bližini oškodovančeve hiše oziroma na skupnem dvorišču. Odločitev sodišča prve stopnje, da je obdolženec poškodoval tujo premično stvar je tedaj pravilna.
Sodišče prve stopnje lahko šele po preteku 4 mesecev od dneva začetka mirovanja postopka ustavi postopek, ker nobena stranka ni predlagala nadaljevanja. Če odloči o ustavitvi pred potekom 4 mesečnega roka, je taka odločitev preuranjena in nezakonita.
Poledenel betonski pločnik ob stanovanjskem objektu (v lasti delodajalca, v katerem so bivali njegovi delavci), je nevarna stvar. Tožnik je soodgovoren za škodo, ki jo je utrpel zaradi padca na poledenelem betonskem pločniku, če pri hoji ni bil dovolj pazljiv in previden.
Z izrečenimi besedami (nemška kurba, nemška svinja, prasica), navedenimi v opisu dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje je obdolženec podal negativno vrednostno sodbo o zasebni tožilki ter jo s tem razžalil.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21642
KZ člen 54, 54. ZKP člen 506, 506.
preklic pogojne obsodbe
V postopku za preklic pogojne obsodbe je sodišče dolžno ugotoviti razloge, zaradi katerih pogojno obsojeni naložene obveznosti ni izpolnil. Če ugotovi, da na strani obsojenca za neizpolnitev posebnega pogoja ni upravičenega razloga, je dolžno pogojno obsodbo preklicati.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36, 36b, 36c, 36e, 36e/2, 36, 36b, 36c, 36e, 36e/2.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - upoštevanje kriterija delovne uspešnosti - odsotnost delavca v času sprejemanja programa o reševanju presežnih delavcev
Delavčeva delovna uspešnost se lahko ugotavlja tudi za čas pred nastopom bolniškega staleža, ko je delavec delal, če se tudi ostali primerljivi delavci ocenjujejo za isto obdobje. Zato delavčeva odsotnost v času sprejemanja programa reševanja trajno presežnih delavcev ne more vplivati na objektivnost ocene njegove delovne uspešnosti.
V primeru, ko storilec vzame neznancu nahrbtnik s celotno vsebino, ni mogoče trditi, da je vedel, kaj je v njem in da mu je tedaj šlo za to, da si prilasti stvar le majhne vrednosti. Glede na to, da subjektivni element takoimenovanega kaznivega dejanja "majhne tatvine" tedaj ni podan, je sprejeta kvalifikacija dejanja po 1. in ne po 2. odst. 211. člena KZ pravilna, ne glede na to, da upoštevaje čas storitve kaznivega dejanja, vrednost ukradene stvari ni presegla mejnega zneska, odločilnega za kvalifikacijo kaznivega dejanja tatvine po 1. odst. 211. člena KZ.
Obdolženec je tujec, ki na ozemlju Republike Slovenije sploh nima prijavljenega prebivališča, svoje bivanje na ozemlju Republike Slovenije pa je izrabil za izvrševanje kaznivih dejanj (z uporabo ponarejenih dokumentov je na območju Republike Slovenije celo ustanovil podjetje), zato je sodišče prve stopnje obdolžencu utemeljeno izreklo stransko kazen izgona tujca iz države.
ZLPP člen 25a. SKPG člen 33. ZPP (1977) člen 370. ZIOD91.
plača - razlika v plači - izplačilo razlike v plači v gotovini - izdaja potrdil po ZLPP - omejitvena zakonodaja
Delavec je upravičen do razlike v plači v gotovini le do višine, ki jo dopušča zakonodaja (do 28. 2. 1992) oziroma do višine 80 % plače po kolektivni pogodbi, če so bile plače zakonito znižane, ne pa do višine plače, ki je razvidna iz listin, ki so bile izdane v postopku lastninskega preoblikovanja. ZLPP in na njegovi podlagi izdana Uredba o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega neto dela osnovne plače, ne urejata gotovinskega izplačila plač in glede tega ne posegata v določbe ZIOD91.
Kakor hitro je pooblaščenec nehal delovati za svojo stranko (kar je sodišču naznanil z odpovedjo pooblastila), mora sodišče opravljati dejanja le neposredno nasproti stranki, ne pa nasproti njenemu (bivšemu) pooblaščencu.
Za sodišče je odločilen trenutek, ko odpoved začne učinkovati v zunanjem razmerju, ne pa trenutek, ko preneha učinkovati v notranjem (pogodbenem) razmerju (med stranko in njenim pooblaščencem).
Čeprav so za izdajo zamudne sodbe izpolnjene predpostavke tako na strani tožeče stranke kot tudi na strani tožene stranke, pa takšne sodbe ni mogoče izdati, če predpostavke niso izpolnjene na strani sodišča (prve stopnje). Stroge posledice, ki za toženo stranko nastanejo na podlagi zamudne sodbe, namreč lahko nastopijo le, če je sodišče pravilno izpeljalo postopek; torej le, če je razpisalo prvi narok za glavno obravnavo.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZLPP člen 25a, 25a. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62/4, 62, 62/4.
terjatve iz naslova manj izplačanih plač - sodelovanje v lastninskem preoblikovanju podjetja - zamuda delodajalca - zakonite zamudne obresti
S terjatvami iz naslova manj izplačanih plač zaradi zakonitega, največ 20% znižanja po 62. členu Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije, je v skladu s 25. a členom Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 55/92 in 31/93) mogoče sodelovati le pri interni razdelitvi delnic. Zato od zapadlosti posameznih razlik v plači do vplačila razlike v postopku interne razdelitve ni mogoče priznati zakonitih zamudnih obresti, ker delodajalec ni prišel v zamudo.
Delovna knjižica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Zato je delodajalec v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev delavcu lahko izhajal iz podatkov takšne listine glede strokovne izobrazbe.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 166, 166/3. ZDR člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1. ZDSS člen 23, 23.
prenehanje delovnega razmerja za določen čas - transformacija delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja
Delavcu ne more s potekom časa zakonito prenehati nezakonito podaljšano delovno razmerje za določen čas, ker se šteje, da je delovno razmerje, ki je bilo sklenjeno za določen čas iz razlogov na strani delodajalca, že od začetka sklenjeno za nedoločen čas.
ZPP (1977) člen 166, 166/1, 365, 365/2, 166, 166/1, 365, 365/2. ZDR člen 18, 18/1, 18, 18/1.
transformacija delovnega razmerja
Če delavec ostane na delu tudi po dnevu, ko bi mu po pogodbi o zaposlitvi za določen čas moralo delovno razmerje prenehati, ne da bi ga delodajalec o izteku delovnega razmerja obvestil, niti mu ponudil v podpis nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi sklepa o izbiri, se delavcu po samem zakonu delovno razmerje za določen čas spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas.
prenehanje delovnega razmerja - uvedba stečaja med odpovednim rokom zaradi trajnega viška - regres - pravica do izrabe letnega dopusta
1. Delavec nima pravice do izplačila odpravnine, ki bi mu pripadala kot trajno presežnemu delavcu, če je zoper delodajalca uveden stečajni postopek v času odpovednega roka šestih mesecev. V tem primeru delavcu preneha delovno razmerje v posledici uvedbe stečajnega postopka in ne kot trajno presežnemu delavcu po 12. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR oz. 36. čl. ZDR.
2. Pravica delavca do regresa za letni dopust za leto 1995 ni vezana na dejansko izrabo letnega dopusta, ampak zgolj na pravico do izrabe letnega dopusta.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 18, 18/1, 18, 18/1.
transformacija delovnega razmerja
V kolikor delodajalec zanemari ugotovitev, kdaj delavcu preneha delovno razmerje za določen čas in delavec ostane na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati, se delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas.