Trije predlogi poslani izvršilnemu sodišču povsem zadostujejo potrebam izdaje sklepa o izvršbi iz določbe člena 107 ZPP. Upniku ni potrebno pošiljati izvoda predloga, za njegove potrebe zadostuje le fotokopija prve strani predloga ali se podatki o strankah vnesejo v računalniški izpis sklepa o izvršbi.
ZPP (1977) člen 154, 353, 353/1, 354, 354/2, 354/2-13, 373, 373-4, 154, 353, 353/1, 354, 354/2, 354/2-13, 373, 373-4. ZOR člen 177, 177/3, 200, 177, 177/3, 200.
skaženost - primerna odškodnina
Znesek 900.000,00 SIT je primerna denarna odškodnina za duševne bolečine, ki jih tožnik trpi zaradi skaženosti, saj gre za težjo poškodbo levice, ki v okolju vzbuja pomilovanje in siceršnjo pozornost, če že ne gnusa, pri tem pa tožnik pri svojem delu prihaja v stik z ljudmi in duševne bolečine zaradi skaženosti še posebej močno občuti.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - rok izpolnitve
Tožena stranka ni dokazala, da je prišlo do razveze pogodbe zaradi neizpolnitve v roku, ki naj bi bil bistvena sestavina pogodbe, zato je dolžna plačati s pogodbo dogovorjeno ceno.
ZST člen 7, 7/7, 7, 7/7. ZPP (1977) člen 154, 154/2, 155, 354, 354/2, 154, 154/2, 155, 354, 354/2. ZDR člen 36, 36d, 36f, 36d/2, 36f/3, 103, 36, 36d, 36f, 36d/2, 36f/3, 103. ZPIZ člen 40, 40/2, 40, 40/2. ZDSS člen 22, 22/1, 62, 62/1, 22, 22/1, 62, 62/1. ZTPDR člen 23, 23/2, 23, 23/2. SKPG člen 38, 38.
odpravnina ob predčasni upokojitvi trajno presežnega delavca - dogovor o višini odpravnine
Če se stranki ne dogovorita o drugačni odpravnini, kot jo določa 3. odst. 36. f člena ZDR, je delodajalec dolžan izplačati delavcu, ki mu je prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu, nato pa se je predčasno upokojil, in je bil pri njem zaposlen najmanj dve leti, odpravnino po 3. odst. 36. f člena ZDR in ne odpravnino ob upokojitvi po kolektivni pogodbi.
V pobot je dopustno uveljavljati tudi zastarano terjatev, če v trenutku, ko so se stekli pogoji za pobot, še ni bila zastarana. Če tožena stranka v pravdi uveljavlja v pobot svojo terjatev, mora izrek sodbe vsebovati odločbo o obstoju ali neobstoju te terjatve. Dejstev, ki so med strankama nesporna, se ne dokazuje.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 95, 95. ZTPDR člen 69, 69.
suspenz
V sporu o zakonitosti odločb delodajalca o začasni odstranitvi delavca sodišče ne presoja, ali je delavec dejansko storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katero je bil zoper njega uveden disciplinski postopek za to hujšo kršitev, temveč le to, ali so bili ob sprejemu sklepa o odstranitvi izpolnjeni za to predpisani pogoji in podane okoliščine v skladu z 69. čl. ZTPDR oz. 95. čl. ZDR. Zato sodišče pri presoji zakonitosti sklepa o odstranitvi sploh nima nobene podlage, da bi ob tem ugotavljalo, kako se je nadaljeval in končal disciplinski postopek zoper delavca, pa tudi kasneje izdana oprostilna sodba ne vpliva na zakonitost suspenza v konkretni zadevi.
Upnik je v predlogu za izvršbo kapitaliziral zamudne obresti od neplačane fakture za čas od njene zapadlosti do vložitve predloga, jih prištel h glavnici in nato terjal zakonite zamudne obresti od vloženega predloga naprej, medtem pa je v sklepu o izvršbi priznana glavnica iz fakture z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje in odmerjeni izvršilni stroški. Vsebinske razlike med predlogom in izdanim sklepom o izvršbi ni, kajti po računalniškem obračunu zamudnih obresti (po konformni metodi in dnevnem pripisu obresti) v skladu z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri - ZPOMZO sta oba končna rezultata enaka.
vročanje - podpis in datum na vročilnici - dokazovanje vročitve
1. odst. 149. člena ZPP določa, da potrdilo o vročitvi (vročilnico) podpišeta prejemnik in vročevalec, pri čemer prejemnik zapiše sam z besedo na vročilnici dan prejema. To pa ne pomeni, da vročilnica, na katero prejemnik dneva prejema ni zapisal sam, temveč je podpisal le prejem, ne bi bila veljavna oz., da bi se štelo, da takšna vročitev sploh ni bila opravljena, saj se vročitev lahko dokazuje tudi v primeru, če se vročilnica izgubi (7. odst. 149. člena ZPP).
ZPP (1977) 354, 354/2, 368. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 72, 72/1, 72/1-5.
solidarnostna pomoč
Določilo 5. alinee 1. odst. 72. čl. Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije je mogoče pravilno uporabiti le v skladu z naravo in namenom pravice do solidarnostne pomoči. Delavec je do solidarnostne pomoči po tej določbi upravičen le, če je zaradi elementarne nesreče prizadet v preživljanju ali stanovanjskih razmerah. Tožbeni zahtevek za solidarnostno pomoč v zvezi s poškodovano streho na gospodarskem objektu, katere vzrok bi lahko bil močan vrtinec vetra, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 365, 365/2, 354, 354/2, 365, 365/2. ZDR člen 112, 114, 112, 114.
jubilejna nagrada - regres za letni dopust - veljavnost splošne kolektivne pogodbe
1. SKPG določa minimum pravic delavcev, ki jih morajo zagotavljati delodajalci. Trditev, da je tožena stranka izplačevala plače nad izhodiščnimi plačami po SKPG, nima vpliva na njeno obveznost, da delavcem izplača jubilejne nagrade in regres za letni dopust, določene s kolektivno pogodbo.
2. Posamezna pravna oseba oz. delodajalec nima vpliva na to, ali bo SKPG zanj veljala ali ne, saj splošne in panožne kolektivne pogodbe veljajo za celotno območje Republike Slovenije, ne glede na voljo posameznih delodajalcev.
Če gre za fiktiven sklep o ugotovitvi, da je tožnik trajno presežni delavec, poleg tega je tožena stranka tožniku dokupila delovno dobo, zaradi katere se je predčasno upokojil na lastno željo, tožniku ne pripada še zahtevana odpravnina ob odhodu v pokoj.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZTPDR člen 17, 17.
razporeditev na drugo delovno mesto
Tožnik, ki se je šolal na lastno željo, ne more zahtevati razporeditve na delo v skladu s pridobljeno višjo izobrazbo (VI. stopnja), če je sklenil delovno razmerje za delovno mesto s V. stopnjo.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - verzija - zastaralni rok
Izdatek za drugega, kar je predmet tega spora, ki ga je tožnica opravila za toženca, predstavlja po pravnem pravilu člena 218 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR nujno gestijo in hkrati tudi verzijski zahtevek. Za zahtevke iz naslova neupravičene pridobitve je sodna praksa že v preteklosti in ni razloga, da bi ta primer obravnavali drugače, presojala po splošnem zastaralnem (petletnem) roku. Ne gre namreč za terjatve iz pogodbe po prometu blaga in storitev, terjatve iz teh poslov zastarajo v triletnem specialnem zastaralnem roku.
V primeru, ko storilec vzame neznancu nahrbtnik s celotno vsebino, ni mogoče trditi, da je vedel, kaj je v njem in da mu je tedaj šlo za to, da si prilasti stvar le majhne vrednosti. Glede na to, da subjektivni element takoimenovanega kaznivega dejanja "majhne tatvine" tedaj ni podan, je sprejeta kvalifikacija dejanja po 1. in ne po 2. odst. 211. člena KZ pravilna, ne glede na to, da upoštevaje čas storitve kaznivega dejanja, vrednost ukradene stvari ni presegla mejnega zneska, odločilnega za kvalifikacijo kaznivega dejanja tatvine po 1. odst. 211. člena KZ.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36, 36b, 36c, 36e, 36e/2, 36, 36b, 36c, 36e, 36e/2.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - upoštevanje kriterija delovne uspešnosti - odsotnost delavca v času sprejemanja programa o reševanju presežnih delavcev
Delavčeva delovna uspešnost se lahko ugotavlja tudi za čas pred nastopom bolniškega staleža, ko je delavec delal, če se tudi ostali primerljivi delavci ocenjujejo za isto obdobje. Zato delavčeva odsotnost v času sprejemanja programa reševanja trajno presežnih delavcev ne more vplivati na objektivnost ocene njegove delovne uspešnosti.
Ker je sodišče ugotovilo, da je predlagatelj užival zgornji del meje, je pravilno določilo mejo po zadnji mirni posesti. V delu, v katerem ni moglo ugotoviti drugega izhodišča, pa je pravilno odločilo po pravični oceni.
poškodovanje tuje stvari - opuščena premična stvar
Neregistriran osebni avtomobil ne predstavlja opuščene premične stvari v smislu 1. odst. 32. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Lastništvo osebnega avtomobila se namreč izkazuje s kupno pogodbo za vozilo, medtem ko je registracija namenjena le pridobitvi pravice do uporabe tega vozila v cestnem prometu. Da za opuščeno stvar ni šlo, pa je moč trditi tudi na podlagi gotove okoliščine, da je bilo vozilo parkirano v neposredni bližini oškodovančeve hiše oziroma na skupnem dvorišču. Odločitev sodišča prve stopnje, da je obdolženec poškodoval tujo premično stvar je tedaj pravilna.
Z izrečenimi besedami (nemška kurba, nemška svinja, prasica), navedenimi v opisu dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje je obdolženec podal negativno vrednostno sodbo o zasebni tožilki ter jo s tem razžalil.