začasna nezmožnost za delo - bolniška odsotnost – poškodba pri delu
Razlogi za zadržanost tožnika od dela v posledici poškodbe hrbtenice iz meseca septembra 2007 so s 1. 1. oziroma 15. 1. 2008 prenehali. Sodišče je zato utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil tožnik v posledici navedene poškodbe začasno zadržan od dela za poln delovni čas tudi v času od 1. 1. do 3. 2. 2008. Nezmožnosti za delo v navedenem času, neodvisno od predhodne poškodbe hrbtenice, to je zaradi bolezenskih sprememb na hrbtenici, pa tožnik pred sodiščem ni uveljavljal.
ZPIZ-1 člen 159. ZZVZZ člen 29, 31, 34, 81. ZDR člen 137.
bolniška odsotnost – denarno nadomestilo v breme zavoda – dokončna odločba o invalidnosti – delo s krajšim delovnim časom
O tem, ali je trenutno zdravstveno stanje zavarovanca takšno, da ni zmožen za opravljanje dela tudi v času trajanja invalidskega postopka, odločajo pristojni organi po ZZVZZ. Od uveljavitve ZZVZZ-E trajanje pravice do nadomestila ni omejeno le do dneva dokončne odločbe o ugotovljeni invalidnosti II. ali III. kategorije, pravica do nadomestila pa je odvisna in vezana na odločbo o ugotovljeni začasni nezmožnosti za delo zavarovanca (ki tudi ne opravlja dela), ki jo v primerih odsotnosti nad 30 dni in v vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovan (razen izjem), izda imenovani zdravnik.
ZZVZZ člen 2, 23, 40, 129. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 22, 54, 103, 135, 155.
poškodba v tujini – prevoz v Slovenijo - nujni prevoz zaradi zagotovitve zdravljenja - povrnitev stroškov zdravljenja
V primeru, da v Sloveniji ne bi bilo možnosti operativnega zdravljenja poškodbe, bi bil zavarovanec na podlagi 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja na stroške tožene stranke upravičen do ustreznega operativnega zdravljenja v tujini. Zato je treba tudi v obratni smeri, ob smiselni uporabi navedene določbe Pravil, tožniku, kot zavarovancu tožene stranke, priznati pravico do operativnega zdravljenja v Ljubljani, ker mu v otoškem mestu Las Palmas ustrezno zdravljenje ni moglo biti zagotovljeno. To pa pomeni tudi pravico do povračila potrebnih stroškov prevoza v smislu določb 155. člena navedenih Pravil.
bolniška odsotnost – denarno nadomestilo v breme zavoda – invalid – pravica do dela s krajšim delovnim časom
Ker iz pravnomočnih odločb imenovanega zdravnika izhaja, da je bila tožnica od 1. 2. 2008 do 7. 3. 2008 začasno nezmožna za delo brez omejitve ur začasne nezmožnosti, ni bilo pravne podlage za to, da ji je tožena stranka z izpodbijanima odločbama za obdobje ugotovljene začasne nezmožnosti za delo za polni delovni čas priznala pravico do izplačila nadomestila plače le za 6 ur dnevno.
Tožnica je pričela delati s krajšim delovnim časom 8. 3. 2008. Do takrat je njena delovna obveznost, kljub odločbi o ugotovljeni invalidnosti, znašala poln delovni čas in bi ji moral delodajalec plačevati polno plačo, če ne bi imela od tožene stranke priznano začasno nezmožnost za delo in s tem pravico do denarnega nadomestila.
ZDR člen 137. ZZVZZ člen 28. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
plačilo nadomestila plače - odsotnost z dela zaradi bolezni - insolventnost delodajalca - izbris iz sodnega registra
Nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni, ki je sicer pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, izplačuje delavcu v breme zavoda neposredno delodajalec. Sodišče je zato neutemeljeno naložilo zavodu, da mora sporno nadomestilo plače mimo delodajalca neposredno izplačati tožniku.
začasna nezmožnost za delo – bolniška odsotnost – pravnomočna upravna odločba
Predlog za „retrogradno oceno“ začasne nezmožnosti za delo tožnika za obdobje od leta 1992 do 1997 je bil v upravnem postopku pravilno zavržen, saj je bilo o njegovi delazmožnosti za to obdobje že pravnomočno odločeno.
začasna nezmožnost za delo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti - predlagani dokazi – zavrnitev izvedbe dokazov
Sklicevanje na prosto presojo dokazov pri zavrnitvi dokaznega predloga ni utemeljeno. Prosta presoja se nanaša na oceno izvedenih dokazov, ne sme pa pomeniti vnaprejšnje ocene uspeha nekega dokaza. Tožnica je na prvem naroku glavne obravnave predlagala tako postavitev izvedenca kot zaslišanje prič. Sodišče prve stopnje je na tem naroku zaslišalo tožnico in sprejelo sklep o postavitvi izvedenca, ki ga je na naslednjem naroku še zaslišalo. Zakaj ni izvedlo drugih predlaganih dokazov oziroma zakaj jih je zavrnilo, ne izhaja ne iz zapisnikov o glavni obravnavi ne iz prvostopne sodbe.
ZDSS-1 člen 7, 31. ZPP člen 367, 481, 490. ZDR člen 137. ZZVZZ člen 29.
refundacija nadomestila plače delodajalcu – dovoljenost revizije - gospodarski spor – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Spor med delodajalcem in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije glede povrnitve nadomestila plače je gospodarski spor. Po 490. členu ZPP je v gospodarskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR. Vrednost spornega predmeta v tem sporu tega zneska ne presega, zato revizija ni dovoljena.
ZZVZZ člen 15, 78. ZGD člen 458a. ZDR člen 4, 9, 11, 12, 13, 72. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 6, 8, 9, 12, 13.
obstoj delovnega razmerja - status zavarovanca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - enoosebna d.o.o. - podlaga za zdravstveno zavarovanje
Tožnica del in nalog v enoosebni d.o.o. ni mogla opravljati po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ki ga je kot edina družbenica in zastopnica družbe operativno predstavljala v isti osebi. Bistveni pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. člena in prvega odstavka 9. člena ZDR zato ni bil podan.
Ker pogodba o zaposlitvi, na katero se je tožnica sklicevala ob prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje, glede na ugotovljeno ničnost ni mogla imeti pravnih in dejanskih učinkov pogodbe o zaposlitvi, je tožena stranka utemeljeno zavrnila njeno zahtevo za priznanje statusa zavarovanke na podlagi delovnega razmerja.
ZZVZZ člen 60. Pravilnik o odlogu, delnem oziroma celotnem odpisu ali obročnem odplačilu dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje člen (2003) člen 3, 5.
odpis prispevkov za zdravstveno zavarovanje - pogoji
Pri tožniku ni podana nobena od podlag za odpis dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje, niti ni upravičen do delnega odpisa tega odloga.
ZZVZZ člen 29. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - ugotavljanje za nazaj
Tožnik ni bil v bolnišnici, ni zbolel v tujini in sodišče tudi ni ugotovilo drugih utemeljenih primerov, zaradi katerih tožnik ni mogel do osebnega zdravnika oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost.
začasna nezmožnost za delo – diagnoza bolezni – vpliv na priznanje pravic - pravni interes
Morebitna ugotovitev, da je bila tožnica nezmožna za delo zaradi druge bolezni kot jo je navedla osebna zdravnica, pravnega položaja tožnice pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja v nobenem primeru ne bi izboljšala ali spremenila.
začasna nezmožnost za delo – dokončna odločba – sodno varstvo - procesna predpostavka
Po določbi 63. člena ZDSS-1 bi bil socialni spor dopusten, če bi tožnica uveljavljala sodno varstvo zoper dokončen (upravni) akt tožene stranke zaradi nepriznanja bolniškega staleža.
samostojni podjetnik - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - osnova za nadomestilo - zavarovalna osnova - višina nadomestila
Podlaga za odmero tožnikovega nadomestila v spornem obdobju so bile zavarovalne osnove, določene v smislu 209. člena ZPIZ-1 v odvisnosti od tožnikove davčne osnove. Na tak način ugotovljena zavarovalna osnova je bila v spornem času nižja od glede na rast povprečnih plač valorizirane zavarovalne osnove iz leta 2000. Ker na podlagi četrtega odstavka 31. člena ZZVZZ tožena stranka tožniku ni smela izplačati višjega nadomestila od vsakomesečne zavarovalne osnove, mu je utemeljeno priznala le ustrezno nižje nadomestilo.
plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis dolga - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V konkretnem primeru ne gre za spor o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, niti za dopuščeno revizijo, pač pa gre za spor o plačevanju prispevkov (2. a točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1), torej za premoženjski spor, v katerem je revizija dovoljena po določbah ZPP. Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega zneska revizijskega minimuma, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - zadržanost z dela zaradi bolezni - nadomestilo plače - socialni spor
Za odločanje v sporu o zakonitosti odločb tožene stranke (Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije), glede pravice zavarovanke do nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pravica do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja - začasna zadržanost z dela zaradi bolezni - nadomestilo plače
Zahtevek za razveljavitev (odpravo) odločb tožene stranke o priznanju pravice do nadomestila plače delavca tožeče stranke zaradi začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni spada med spore o pravicah do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v smislu 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS/94 (sedaj 2. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1). Za odločanje o teh sporih je pristojno socialno sodišče v socialnem sporu.
refundacija nadomestila plače - narava spora - izdaja upravnih odločb - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Spora med delodajalcem in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije o povrnitvi nadomestila plače ni mogoče uvrstiti med spore iz 7. člena ZDSS-1 (socialni spor). Gre za gospodarski spor iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je o tem, da priznava tožeči stranki pravico do povračila nadomestila plače za njenega delavca – zavarovanca, izdal odločbo, čeprav predpisi s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ne predvidevajo izdaje posebnih (upravnih) odločb. Pri uveljavljanju zahtevkov delodajalcev za povrnitev izplačanih nadomestil (refundacijo) gre za premoženjski spor o plačilu navedenih zneskov. Zaradi izdanih odločb se narava zahtevka (in spora) ni spremenila, saj z njimi ni bilo odločeno o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja.
Bistvo tožbenega zahtevka oziroma spora je plačilo še nepriznanih in neplačanih zneskov refundacije. Predpisi iz področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v takšnem primeru ne predvidevajo izdaje posebnih (upravnih) odločb.