ZJZP člen 48, 48/1. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 23, 23/11.
podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbor najugodnejšega ponudnika - izračun cene storitve
Skupno ceno storitev vseh treh javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, ki je bila merilo za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, lahko predstavlja le vsota cen posameznih javnih služb, ki morajo biti izračunane na način, kot ga določa enajsti odstavek 23. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Drugačen način izračuna cene bi pomenil zaobid državnih predpisov, ki v javnem interesu (pa tudi v interesu ponudnikov) določajo način izračuna cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja z namenom, da se zagotovi nadzor nad ponujenimi cenami storitev (načelo transparentnosti), na ta način pa se v postopku izbire najugodnejšega ponudnika zagotavlja tudi primerljivost ponujenih cen (načelo enakosti).
dostop do informacij javnega značaja - ponovna uporaba informacij - cena ponovne uporabe informacij
V postopku je Informacijski pooblaščenec ob pregledu „in camera“ pri AJPES-u preverjal, kateri podatki in v kakšni obliki se bodo ponovno uporabljali pri tožeči stranki in ugotovljeno je bilo, da gre za širši nabor podatkov, kot so dostopni na spletnih straneh AJPES-a z javnim vpogledom. Zato sodišče nima pomislekov v pravilno odločitev glede tega, da gre v obravnavanem primeru za takšno ponovno uporabo informacij javnega značaja, za katero je treba plačati nadomestilo.
ZUP člen 255. Statut Univerze v Ljubljani člen 211.
visokošolski učitelj - docent - izvolitev v naziv - molk organa prve stopnje - odločanje o pritožbi - pristojnost senata univerze
Senat univerze lahko izvoli v naziv le redne profesorje in znanstvene svetnike, v primerih izvolitev v vse druge nazive pa ima vlogo pritožbenega organa. In prav v vlogi pritožbenega organa je po presoji sodišča senat dolžan (smiselno) postopati tako, kot je to predvideno v ZUP, kadar gre za ravnanje organa druge stopnje v primeru pritožbe, če odločba prve stopnje ni bila izdana (255. člen ZUP).
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - aktivna legitimacija za tožbo - predhodni preizkus tožbe
Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi lahko imel le odvetnik, torej izvajalec BPP, ki je upravičen do plačila stroškov nudenja BPP v zadevi konkretne prosilke za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razrešitev odvetnika iz razlogov na strani upravičenca do brezplačne pravne pomoči
Neizdaja pooblastila tožnice novo postavljeni odvetnici in izrecna izjava tožnice pred sodiščem o preklicu pooblastila novo postavljeni odvetnici, še preden bi ji ga tožnica sploh dala, predstavlja takšno okoliščino, ki jo je zakonodajalec z določilom 10. odstavka 30. člena ZBPP na zakonski ravni predvidel kot razlog na strani upravičenca, zaradi katerega odvetnik ne more v redu opravljati svoje dolžnosti.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - metoda cenitve - znižanje z oceno ugotovljene davčne osnove - posojilna pogodba - dokazno breme
Popis pologov gotovine v obdobju od 18. 2. 2008 do 30. 11. 2011, ki ga je tožnica predložila v davčnem postopku, plačila kupnine za sporno nepremičnino ne izkazuje. Tožničini pripisi, da gre pri posameznih zneskih za plačilo kupnine, ne predstavljajo dokaza, temveč zgolj njeno trditev. Tega tudi ne dokazuje izjava kupca, ki jo je tožnica predložila v davčnem postopku. Ne gre namreč za izjavo, ki bi bila podana pred notarjem, kot se zatrjuje v tožbi. Notar je zgolj overil podpis na izjavi in s tem potrdil identiteto tistega, ki je izjavo napisal. Ni pa s tem potrdil, da je izjava resnična. Izjava tudi ni podkrepljena z nobenim listinskim dokazom, npr. s potrdilom prodajalca, da je prejel posamezne obroke kupnine, kot je sicer izrecno predvideno v prodajni pogodbi. Zato davčni organ ni ravnal samovoljno, ko je ugotovil, da ustreznih dokazov o plačilu kupnine ni ter da vse navedene okoliščine kažejo na obstoj terjatev tožnice do kupca.
Izročitev gotovine tožnici ni izkazana z nobeno listino. Sodišče zato sledi stališču davčnih organov, da predlagano zaslišanje kupca in „navzkrižna kontrola“ pri njem kot dokaz, da je do izročitve gotovine dejansko prišlo, ne zadošča in je zato dokazni predlog v tej zvezi že prvostopni organ utemeljeno (in obrazloženo) zavrnil. Sodišče pa tudi ni sledilo dokaznemu predlogu za zaslišanje izvedenca finančne stroke, ki ga tožeča stranka prvič, pa še to povsem neobrazloženo, predlaga v tožbi.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe
Tožba je upravičena, procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa pa so izkazane. Pritožba zaradi molka, ker organ prve stopnje ni odločil o zahtevku tožnice in A.A. (kot delu zahteve za denacionalizacijo, vložene v letu 1992), je bila namreč vložena 29. 9. 2014 in torej po preteku zakonskega roka za odločitev. Drugostopenjski organ pa po pritožbi v zadevi (tudi) ni odločil v dveh mesecih in tudi na nadaljnjo zahtevo za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh ne; prav tako pa prvostopenjskemu organu ni podaljšal roka za odločitev.
Samo dejstvo, da iz podatkov zemljiškega katastra izhaja, da je predmetna nepremičnina po vrsti rabe pot in da je glede na dejansko rabo pozidano zemljišče, še ne pomeni, da gre za javno pot in s tem za javno površino.
Tudi kolikor so del predmetne nepremičnine parc. št. 555/37 komunalni vodi, ki potekajo pod zemeljskim površjem, to ne predstavlja ovire za vrnitev nepremičnine iz drugega odstavka 32. člena ZDen, saj glede na to, da potekajo pod zemeljskim površjem, ne štejejo za objekt v smislu drugega odstavka 2. člena ZSZ (1997) in tako niso sestavina te nepremičnine.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi zoper sklep o davčni izvršbi izpodbija izvršilni naslov, to je odločbo o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti, kar pa na podlagi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 ni mogoče.
Davčni organ s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo med drugim, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen ali če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
ZUstS člen 43, 44, 48. ZDavP-2 člen 279, 279/1, 279/1-6.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - odprava odmerne odločbe po nadzorstveni pravici - ugotovitev ničnosti odmerne odločbe - ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo - učinek odločbe Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je ZMVN v neskladju z Ustavo, kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin. Odločitev, ki jo Ustavno sodišče sprejme na podlagi 48. člena ZUstS, ima ob smiselni uporabi 43. in 44. člena ZUstS učinek razveljavitve, ki je v tem, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Z izrednimi pravnimi sredstvi se torej po določbah ZUstS, ki so glede omenjenega vprašanja specialna v razmerju do ZUP oziroma ZDavP-2, v pravnomočno rešene zadeve ne more posegati.
varstvo konkurence - izločitev uradne osebe - dvom v nepristranskost uradne osebe - nezakonitost preiskave - seznanitev s privilegirano komunikacijo
Toženka je pravilno zaključila, da zgolj zatrjevanje tožnika, da je bila preiskava, izvedena na sedežu tožnika, nezakonita, posledično pa so zato tudi dokazi pridobljeni nezakonito in se ne bi smeli uporabiti pri odločanju, ni razlog za izločitev pooblaščene uradne osebe, še zlasti, ker je že naslovno sodišče v zadevi I U 1296/2013 ugotovilo, da do kršitve ustavno varovanih človekovih pravic tekom izvajanja sporne preiskave ni prišlo.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - množično vrednotenje nepremičnin - davčna osnova - register nepremičnin
Določba 193. člena ZUJF (davčna osnova za davek na nepremično premoženje večje vrednosti) se v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v zadevah, kot je obravnavana, pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni (več) zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
ZKZ člen 19, 19/3, 19/3-2, 22, 22/1, 23. ZUP člen 53, 53/2, 55.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba - vezanost na ponudbo - predkupna pravica - osebe, ki niso predkupni upravičenci - pooblaščenec
V postopku imajo dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama, zato v postopanju organa s ponudbo ni (bilo) kršitve, zaradi katere bi organ ne mogel odobriti predmetnih pravnih poslov. Kolikor pa ostali tožniki menijo, da je deveti tožnik oblikoval in vložil neustrezno ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč glede na pooblastilo, kakršno mu je bilo dano, je to stvar njihovega notranjega razmerja.
Po novejši sodni praksi ponudba iz 20. člena ZKZ nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena OZ v razmerju do oseb, ki so sicer podale izjavo o sprejemu ponudbe, vendar niso predkupni upravičenci.
ZDoh-2 člen 15, 47, 47/4, 70. ZDavP-2 člen 304. ZUP člen 113.
davek od dohodkov iz kmetijstva - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - podpora za promocijo vina - ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov - priglasitev - stroški postopka
V konkretnem primeru gre za obvezno priglasitev iz 47. člena ZDoh-2, ki je bila opravljena zato, ker naj bi skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presegel 7.500,00 EUR. Pri ugotavljanju skupnega dohodka so bili tudi po presoji sodišča upravičeno upoštevani zneski, ki jih je tožnik pridobil iz naslova podpore za promocijo vina.
Priglasitev, ki jo je vložil tožnik, je sicer res obvezna, kar pa ne spreminja dejstva, da se postopek začne na podlagi vloge zavezanca za davek in ne po uradni dolžnosti. Tega tudi ne spreminja obvestilo, ki ga je tožniku poslal davčni organ. Obveščanje oziroma poziv k priglasitvi s strani davčnega organa namreč z zakonom ni predviden kot akt, s katerim se uvede postopek. Predstavlja le opozorilo zavezancu, medtem ko se postopek, to je določitev načina ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, v skladu z določbami 304. člena ZDavP-2 začne s priglasitvijo in torej na vlogo stranke. Zato je v izreku izpodbijane odločbe pravilno odločeno, da tožnik kot stranka, ki je vložila zahtevo, trpi svoje stroške, ki jih ima v postopku.
imenovanje v višji naziv - pogoji za imenovanje v višji naziv - delovne izkušnje - stopnja izobrazbe - verodostojna listina
Delovne izkušnje, ki jih je tožnik pridobil v obdobju od 27. 3. 2003 do 30. 4. 2007, ko je bil razporejen na delovno mesto paznik, za katero se zahteva (le) srednješolska stopnja izobrazbe, za imenovanje v uradniški naziv paznik svetovalec I oziroma pravosodni policist svetovalec I, za opravljanje dela v katerem se zahteva visoka strokovna izobrazba, glede na 13. točko 6. člena ZJU niso ustrezne delovne izkušnje. Ustrezne delovne izkušnje predstavlja le delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva enaka, torej visokošolska stopnja izobrazbe, in delovna doba, pridobljena na delovnem mestu, za katero se zahteva višješolska stopnja izobrazbe. Ker se po 13. točki 6. člena ZJU delovne izkušnje dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe, je potrditi presoji komisije, da dopis z dne 11. 9. 2008, v katerem je direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora potrjeval delovne izkušnje za tožnika, ni taka listina. Za verodostojno lahko šteje le listina (posamični akt oziroma potrdilo), ki jo je njen izdajatelj izdal v stvari, v kateri je pristojen odločati ter v okviru svoje pristojnosti.
Obnova po uradni dolžnosti se lahko začne, če to zahteva javni interes. V interesu stranke pa ni mogoče uradoma obnavljati postopka. Dejstvo je, da v tem primeru ne gre za javni interes, ampak za zasebni interes (izdaja lokacijskega dovoljenja za tenis igrišče A.A. in B.B.), kar pomeni, da tožena stranka ni imela zakonskih pogojev za začetek obnove postopka po uradni dolžnosti, kot je navedeno v izreku izpodbijanega sklepa.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je bila odpravljena v drugem upravnem sporu, zato tožeča stranka za predmetno tožbo nima več pravnega interesa. Izpodbijane odločbe namreč ni več, zato ta ne učinkuje več na pravni položaj tožeče stranke.
ZUP člen 3, 4, 67. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog člen 7, 7/2, 10.
Tožena stranka ni imela podlage za zavrženje vloge iz razloga, ker ni bila predložena v treh izvodih, označenimi z ustreznimi besedami, ne da bi tožeči stranki dala možnost, da jo dopolni. Poglavje 18.1 javnega razpisa sicer res določa, da bodo zavržene vloge, ki ne bodo poslane na način, kot je predpisan v 14. poglavju javnega razpisa, 14. poglavje pa določa, da je potrebno vloge predložiti v treh tiskanih izvodih. Vendar pa sodišče ugotavlja, da je javni razpis v tem delu v nasprotju z Uredbo o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog, saj širi razloge za zavrženje vlog brez predhodnega poziva na dopolnitev glede na tiste razloge, kot jih določa Uredba.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 66, 66/1, 66/1-1, 73, 73/2. Odlok o ureditvenem načrtu Malija člen 11.
gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - sprememba lokacijskih pogojev - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - etaža - višina objekta
Iz določbe drugega odstavka 73. člena ZGO-1 jasno izhaja, da spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, določenih v osnovnem gradbenem dovoljenju, zahtevajo izdajo novega gradbenega dovoljenja v celoti. Navedeno je razumljivo, saj je treba zaradi vsake spremembe lokacijskih pogojev (npr. odmikov objekta, njegove velikosti in etažnosti) ponovno opraviti presojo, ali je v zadevi med drugim izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, to je, ali je PGD izdelan v skladu s prostorskim aktom, čemur v konkretnem primeru ni zadoščeno.
javni uslužbenec - napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev - načelo enakosti pred zakonom - zahteva za presojo ustavnosti - prekinitev postopka
Določili 162. člena ZUJF in 68. člena ZIPRS1415, ki določata pravico do napredovanj javnih uslužbencev in funkcionarjev, kateri izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014, postavljata navedene javne uslužbence in funkcionarje v neenakopraven položaj, to je v slabši položaj, od tistih, ki so izpolnili pogoje za napredovanje pred 1. 1. 2013 in po 31. 12. 2014. Slednji so namreč pridobili pravico do napredovanja, pa čeprav z zamikom pridobitve pravice do plače v skladu z višjim plačnim razredom. Taka ureditev pa je v neskladju s 14. členom URS, ker postavlja funkcionarje, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014 v slabši položaj od funkcionarjev, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v ostalih letih.