inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Gradnja objekta, ki se bistveno razlikuje od objekta za katerega gradnja oz. rekonstrukcija je dovoljena z gradbenim dovoljenjem, kot je v obravnavnem primeru, ko so povečane tlorisne dimenzije objekta, pomeni gradnjo, za katero gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, torej nelegalno gradnjo (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Tožbeni ugovor, da bi morala toženka ugotavljati, kateri del objekta je nelegalen in samo glede tega dela objekta izreči potrebne ukrepe, je zato neutemeljen.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Gradbeni inšpektor je pravilno in zakonito izrekel ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1, saj v zadevi ni sporno, da za obravnavano gradnjo ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, čeprav bi moralo biti.
ZBPP člen 30, 30/8, 40, 40/2. ZUP člen 140, 140/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - dokazila o opravljenih storitvah
Tožeča stranka je po opravljenih storitvah toženi stranki predložila stroškovnik v originalu ter original izpolnjene napotnice z napisano vrsto, obsegom in datumom opravljanja dejanj BPP, ki jo je potrdila upravičenka do BPP. Ker iz ZBPP ne izhaja, da bi moral izvajalec pravne pomoči napotnici, ki jo vrne strokovni službi za BPP, priložiti še kaj, razen navedenega, ni utemeljena zavrnitev zahteve iz razloga, ker tožeča stranka ni priložila dokazil o opravljenih storitvah. Tudi v teh zadevah pride namreč v poštev uporaba drugega odstavka 140. člena ZUP, po katerem organ od stranke ne more zahtevati predložitve dokazov, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi sam.
V konkretni zadevi je bil upravni postopek prekinjen, zato je prvostopenjski organ napačno uporabil določbe ZUP s tem, ko je izdal izpodbijano odločbo, ne da bi pred tem odločil, da se prekinjeni postopek nadaljuje.
davčna izvršba - izvršilni naslov - sklep o davčni izvršbi
Iz izreka sklepa je razvidno, na podlagi katerih izvršilnih naslovov se opravlja davčna izvršba, saj so le ti navedeni, navedeni so datumi izvršljivosti ter zneski davka in zamudnih obresti. Navedeni pa so tudi stroški izvršbe, ki so obračunani le enkrat.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - načelo pravičnosti in morale
Iz besedila tretjega odstavka 24. člena ZBPP izhaja, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti ali morale. Sodišče meni, da je potrebno to določilo razlagati v tem smislu, ali prosilec želi s pravnim sredstvom, za katerega prosi za brezplačno pravno pomoč, doseči nekaj takega, kar je nepravično ali nemoralno. Obdolženec v kazenskem postopku pričakuje, v kolikor meni, da ni kriv, da bo oproščen in to že po naravi stvari ne more biti nepravično, če nekdo zase pričakuje oprostilno sodbo, če meni, da ni kriv.
Čeprav veljajo v kazenskem postopku načela iskanja materialne resnice, domneva nedolžnosti in podobno, to ne more vplivati na utemeljenost dodelitve brezplačne pravne pomoči. Teža kaznivega dejanja po mnenju sodišča ni v povezavi s pojmom pravičnosti iz 24. člena ZBPP, saj je potrebno ta pojem razumeti v smislu, ali prosilec zahteva nekaj takega, kar je nepravično ali nemoralno, pričakovanje, da bo oproščen pa to po svoji naravi ne more biti.
ZDavP-2 člen 404. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper člen 15, 15/3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancem davčni organ na podlagi podatkov občine do 31. marca za tekoče leto oziroma v treh mesecih po prejemu podatkov, ki mu jih posreduje občina. Davčni organ je torej tisti, ki je pristojen za izdajo odločbe o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in ne občina, kot meni tožnik v tožbi. Navedeni organ pa ni pristojen za oprostitev plačila nadomestila. V kolikor bi bil navedenemu organu posredovan sklep o oprostitvi nadomestila, potem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2010 ne bi smel odmeriti.
ZDT-1 člen 37, 37/8. ZSS člen 29, 29/1, 29/1-2, 32, 32-2. Merila za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe člen 5, 13.
napredovanje državnega tožilca - pogoji za redno napredovanje državnega tožilca - delovna sposobnost - pravočasnost postopanja
Reševanje zadev v okviru inštrukcijskih rokov ni edini kriterij za ugotavljaje delovne sposobnosti državnega tožilca, pač pa je potrebna tudi primerjava vseh tožilcev na oddelku ali na državnem tožilstvu oziroma pri zahtevnejših zadevah s tožilci, ki rešujejo primerljive zadeve (Merila za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe). Te primerjave pa tožena stranka ni opravila, zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izvršljivost - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izvršiti je mogoče le pravni naslov, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti. Iz listin predloženega spisa izhaja, da je plačilni nalog opremljen s klavzulo izvršljivosti, ki je podpisana in opremljena s štampiljko.
Zoper utemeljenost samega izvršilnega naslova, to je v konkretnem primeru plačilnega naloga, je možno pravno varstvo z vložitvijo zahteve za sodno varstvo, ki se vloži pri prekrškovnem organu, na kar je bil tožnik tudi opozorjen v plačilnem nalogu.
ZSFCJA člen 11, 11/4. Pravilnik o izvedbi postopka izbire projektov, pogojih in merilih za izbor projektov ter postopku sklepanja pogodb, vsebine pogodb in načinu nadzora nad izvajanjem pogodb Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije člen 4, 50, 50/1. Redni letni razpis za sofinanciranje realizacije slovenskih manjšinskih koprodukcijskih projektov točka 3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - film - sofinanciranje realizacije slovenskih manjšinskih koprodukcijskih projektov - neizpolnjene zapadle pogodbene obveznosti - zavrženje vloge
Tožnica do dneva prijave na javni razpis in do zaključka razpisa ni predložila vseh dokumentov in materialov, ki bil jih morala predložiti, da bi se film „B.“ skladno s pogodbenimi določili štel za dokončanega in bi bile s tem izpolnjene zapadle obveznosti po sklenjeni pogodbi. Odločitev, da se njena vloga kot vložena po neupravičeni osebi zavrže, je zato pravilna in skladna z določbami zakona in javnega razpisa.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZTuj-2 člen 37, 37/6.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - delodajalec - zavrženje tožbe
Tožnica, ki je gospodarska družba, je bila v postopku izdaje dovoljenja tujcu njegova pooblaščenka, ne pa stranka ne stranska udeleženka. Oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranke ali stranskega udeleženca, pa postopka v upravnem sporu ne more začeti. Sodišče je tožbo tožnice gospodarske družbe A. d.o.o. zato zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.
Nezakonitost odločbe, s katero je bila zavrnjena obsojenčeva vloga za pogojni odpust, ne more izhajati zgolj iz okoliščine, da se organ ni opredelil do vseh okoliščin, primeroma naštetih v zakonu. Bistveno je, da se je pri odločanju držal z zakonom predpisanega okvira, namreč presoje pričakovanja, da obsojenec ne bo ponovil kaznivega dejanja, in da je za svojo odločitev navedel ustrezne razloge.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti - javna korist - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, če so zaradi obstoječih objektov ali pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer izkažejo rešitve, ki so primernejše s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika. To pomeni, da gre za določene razloge oziroma razmere, med katere ni mogoče šteti lastninsko pravnih upravičenj, kot jih navaja tožnik, temveč gre za druge razmere, ki so objektivno (ne subjektivno) pogojene in bi bila drugačna rešitev primernejša s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika, ob predpostavki pridobitve potrebnih soglasij. Samo pavšalna navedba, da bi bila prestavitev trase na makadamsko javno pot, ležečo na skrajnem severnem robu tožnikove nepremičnine, primernejša, zato ni dovolj, da bi sodišče ugodilo tožbi.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - prijava prebivališča
Dejstvo, ki ga je organ na podlagi podatkov Centralnega registra prebivalcev ugotovil, tj. da tožnica svojega prebivališča ni prijavila na naslovu stanovanja, v zvezi s katerim uveljavlja oprostitev plačila NUZS, pomeni, da zatrjevana vselitev, ki je pravno odločilno dejstvo za priznanje petletne oprostitve plačila NUSZ, ni dokazana s podatki iz Centralnega registra prebivalcev. To pa ne pomeni, da tega dejstva ni mogoče dokazati s kakšnim drugim dokazom.
javno dobro - pridobitev statusa grajenega javnega dobra - cesta - ugotovitvena odločba - pravni interes
Z ugotovitveno odločbo o statusu grajenega javnega dobra se status zemljišča ni spremenil, saj je bilo to zemljišče kot javno dobro opredeljeno že s kategorizacijo javne ceste na njem, zato tožnica nima pravnega interesa za sodelovanje v postopku izdaje te odločbe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - območja stavbnih zemljišč - razlikovanje med zavezanci
Ureditev, po kateri so vsi imetniki nestanovanjskih stavb oz. delov stavb na določenem območju z NUSZ (dodatno) obremenjeni enako, po mnenju sodišča ne krši ustavnega načela enakosti, saj v skladu z zakonom enake položaje ureja enako. Lokacija izven tega območja pomeni drugačen položaj, ki se od tožničinega razlikuje po eni izmed značilnosti, ki jih za razlikovanje predpisuje zakon.
Kako je na podlagi navedenih, med seboj očitno različnih podatkov, prišla do ugotovitve o dimenziji 9,05 m, toženka ne obrazlaga, čeprav se na enega od njih (kot „dolžino zahodne fasade 9,27 m“) sklicuje v obrazložitvi drugostopenjske odločbe in čeprav je tožnica s sklicevanjem na dimenzijo 10,41 m, ki naj bi izhajala iz skice D.D., na navedene razlike opozorila že v pritožbi. Ob tem je ta ugotovitev bistvena za sklepanje, da – in koliko – je bila obravnavana stavba razširjena proti severu. Kot je bilo obrazloženo, je od tega odvisno, kakšno sanacijo lahko toženka v skladu z zakonom naloži tožnici.
ZGO-1 člen 60, 60/1, 66, 66/1. EZ-1 člen 473, 474, 475.
gradbeno dovoljenje - skrajšani ugotovitveni postopek - stranski udeleženec - lastnik služečih zemljišč
Prvi odstavek 60. člena ZGO-1 sicer določa, da se na območjih, ki se urejajo z državnim prostorskim načrtom ali z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, gradbena dovoljenja lahko izdajajo v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar tak postopek ni mogoč, kadar v postopku sodelujejo stranski udeleženci.
Pridobitev služnostne pravice sama po sebi ne pomeni, da tožnik, ki je lastnik služečih zemljišč, nima več nobenih pravic ali pravnih koristi, ki bi jih lahko varoval v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
Upravni organ v obrazložitvi odločbe navaja, da se velikost parcele določi tako, da se velikost stavbišča (stanovanja) pomnoži s faktorjem 1,5. V tožničinem primeru znaša površina parcele 84,30 m². Takšna opredelitev stavbišča kot stanovanja pa nima podlage v nobenem zakonskem in tudi ne podzakonskem predpisu.
Pod pojmom parcela se na podlagi nobene pravne podlage ne more šteti samo velikosti stanovanja, po razlagi pritožbenega organa smiselno vzetega tudi kot stavbišče. Iz obrazložitve odločbe obeh upravnih organov je tako razvidno, da sta organa uporabila (skombinirala) posamezne določbe iz posameznih predpisov, ki se tičejo tako posameznih kot večstanovanjskih objektov, česar pa nista ustrezno obrazložila in se zato zakonitosti izpodbijanih odločb ne da preizkusiti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - obvezna razlaga predpisa - nadomestna gradnja
Iz izpodbijane odločbe in besedila obvezne razlage ni razvidno, ali je bila sporna obvezna razlaga sprejeta po postopku, predpisanem za spremembo predpisa, zato sodišče ne more preizkusiti pravilnosti upoštevanja njenih določb kot podlage za presojo izpolnjevanja pogoja za izdajo gradbenega dovoljenja iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1. Upravni organ se do tega vprašanja, kljub tožničinem ugovoru v tej smeri, ni opredelil.