brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - mediacija - soglasje k mediaciji - tožbena novota
Iz dopisa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5. 5. 2015 ne izhaja, kdaj je sodišče prejelo soglasje tožnice za postopek mediacije in tudi v upravnih spisih ni podatka o tem, da bi tožnica (pravočasno) dala soglasje za mediacijo za pritožbeni postopek, oziroma da je dala soglasje dne 5. 3. 2015, kot to sama navaja. To pa obenem pomeni, da so tožbene navedbe o tem, da je dala soglasje za mediacijo v pritožbenem postopku, nedopustne tožbene novote, ki jih v skladu z 52. členom ZUS-1 ni mogoče upoštevati.
dostop do informacij javnega značaja - informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - javna služba - svetovalna dejavnost fakultete
ZDIJZ omogoča vsakomur prost dostop do informacij javnega značaja, ne da bi vložnik zahteve za dostop za to moral izkazati nek konkretni pravni interes.
Primarna naloga PF, ki je članica državne univerze, je izvajanje javne službe v visokem šolstvu in zaradi opravljanja dejavnosti, ki sodijo v okvir te javne službe, PF prejema javna sredstva. Druge dejavnosti, tudi svetovalno, pa lahko opravlja le, če s tem niso ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in če zagotovi povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju teh dejavnosti. V tem pogledu je izvajanje (tudi) teh dejavnosti organa urejeno s predpisi javnega prava. V primeru, da navedene zahteve niso spoštovane, to pomeni, da so zaradi opravljanja drugih dejavnosti ovirane dejavnosti javne službe in da se javna sredstva namesto za izvajanje javne službe porabljajo za pokrivanje stroškov drugih dejavnosti. To pa pomeni, da se v odvisnosti od konkretnih okoliščin primera, ko gre za državno univerzo, določene zahtevane informacije lahko smatrajo tudi kot informacije javnega značaja po ZDIJZ. Za odločanje v obravnavani zadevi je torej relevantno, ali je PF svetovalno dejavnost, na katero se nanaša tožnikova zahteva za dostop do informacij javnega značaja, izvajala v skladu s predpisanimi zahtevami, to je tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in da je bilo s prihodki iz svetovalne dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti.
Le če je izkazano, da zaradi izvajanja druge - svetovalne dejavnosti niso bile ovirane dejavnosti javne službe in da je bilo s pridobljenimi prihodki zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju svetovalne dejavnosti, je mogoče to dejavnost oziroma dokumente, ki se nanjo nanašajo, opredeliti kot informacije, ki ne sodijo v delovno področje organa v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Sicer pa je treba šteti, da gre za informacije javnega značaja, ki jih organ prosilcu mora posredovati, če ni podana katera od izjem iz 6. člena ZDIJZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc
Prosilec oziroma osebe iz 14. člena ZBPP so dolžne dati vse podatke o svojem premoženjskem stanju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa za ugotovitev materialnega položaja prosilca in njegove družine nujni (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Posledice navedbe neresničnih podatkov zakon, kot izhaja iz petega odstavka 20. člena ZBPP, veže le na navedbo neresničnih podatkov iz drugega odstavka 20. člena ZBPP.
ZMed člen 78, 81. Pravilnik o programih posebnega pomena člen 20.
televizijski program - status neprofitnega televizijskega programa posebnega pomena - obvezne minimalne programske kvote lastne produkcije
Tožena stranka je pri izračunu minimalne programske kvote upoštevala samo informativne programske vsebine, ne da bi ugotovila, ali so bile v analiziranem programu TV zastopane tudi druge (tri) različne vrste programskih vsebin (umetniške, izobraževalne in kulturno - zabavne), skladno s prvim odstavkom 81. člena ZMed, ki izpolnjevanje obvezne minimalne kvote lastne produkcije (najmanj 30%) določa za vse štiri navedene programske vsebine skupaj in ne samo za informativne programske vsebine lastne produkcije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka v individualnem delovnem sporu
V obravnavani zadevi je tožnik prošnjo za BPP vložil dne 14. 1. 2015, in sicer po tem, ko je predhodno že sam vložil predlog za obnovo postopka, ne da bi ga pri tem zastopal posebej kvalificiran pooblaščenec in brez izkazanega opravljenega PDI. Ob upoštevanju 24. člena ZBPP je tožnikova prošnja neutemeljena, saj nima verjetnih izgledov za uspeh, saj bo po vsej verjetnosti tožnikov predlog, ki ga ni vložil kvalificiran pooblaščenec, sodišče glede na odločitve v takih in podobnih primerih kot nedovoljenega zavrglo.
državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnik ni konkretno pojasnil, kako naj bi vojne razmere v državah naslednicah nekdanje SFRJ preprečile njegovo vrnitev v Slovenijo, izkazal pa tudi ni konkretnih aktivnosti za vrnitev v Slovenijo. Zgolj sklicevanje na to, da so mu objektivne okoliščine onemogočile vrnitev, ne omogoča izdaje dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožeča stranka v tožbi priznava, da je solastnica in izključna lastnica nepremičnega premoženja, navedenega v izpodbijani odločbi. Prav tako ne ugovarja ugotovljeni vrednosti tega premoženja. Zato je zaključek tožene stranke, da ima tožeča stranka premoženje, ki presega cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilen.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Ker je tožeča stranka zapustila Slovenijo že v letu 1991, tako ni podan razlog iz 1. alinee tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, saj njen odhod iz Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - pred sprejetjem zakona umrla oseba - upravičenec do odškodnine - stranka v postopku
Terjatev iz naslova povračila denarne odškodnine zaradi izbrisa iz Registra stalnega prebivalstva izjemoma preide na dediče pokojne osebe, ki je bila izbrisana iz Registra stalnega prebivalstva, vendar izključno v primeru, če je bila denarna odškodnina tej osebi že pred njeno smrtjo priznana s pravnomočno odločbo, za kar pa v konkretnem primeru očitno ne gre.
Tožnik je vložil eno prošnjo, ki pa je imela tri dele zahtevka. Tožena stranka je kršila določbo 1. odstavka 213. člena ZUP, ker ni v izreku odločbe odločila o delu zahtevka stranke, ki se nanaša na zastopanje v postopku na drugi stopnji sojenja; hkrati pa je tudi nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, ker je v prvi točki izreka odločeno, da se prošnji tožnika ugodi, medtem ko je v prvem odstavku na strani 3 odločbe naveden razlog, zakaj tožena stranka ni izdala napotnice za zastopanje v postopku na drugi stopnji, in sicer naj bi bila prošnja v tem delu preuranjena.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnikova odsotnost iz Republike Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992, saj je tožnik Slovenijo zapustil že pred izbrisom.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - ista upravna zadeva - ponovna vloga - zavrženje vloge
V konkretnem primeru odločitev upravnega organa prve in druge stopnje temelji na ugotovitvi, da je bila o isti upravni zadevi že izdana pravnomočna odločba, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira tožnikov (ponovni) zahtevek, pa se ni spremenilo. Tožniku je bila v času vložitve njegove ponovne prošnje za določitev denarne odškodnine za škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva z dne 15. 9. 2014 tedaj že priznana denarna odškodnina s (pravnomočno) odločbo pristojnega organa z dne 8. 9. 2014, ki je bila tožniku osebno vročena dne 11. 9. 2014.
EZ-1 člen 374, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov člen 9, 16.
dodelitev podpore električni energiji - sprememba upravljavca proizvodne naprave - singularni pravni naslednik - pretežno nova proizvodna naprava
Odsvojitev proizvodne naprave je podlaga za odvzem podpore po določbah tretjega odstavka 374. člena EZ-1, po katerem se odločba odpravi, razveljavi ali spremeni, če zaradi spremenjenih okoliščin prejemnik ni upravičen do podpore ali je do nje upravičen v drugačni višini ali drugačnem trajanju.
Materialni predpis prenosljivosti pravice do podpore ne določa, ker gre za pravico na področju javnega prava, s katero ni mogoče prosto razpolagati, pogodbeni prenos pravice do podpore pa tudi ni mogoč. Zato se v tem postopku kot pravno relevantno dejstvo ugotavlja tudi, ali gre za napravo, ki je nova ali pretežno nova ter starost proizvodne naprave, od katere je odvisen čas prejemanja podpore. Navedena dejstva pa se ugotavljajo po stanju v času odločanja o dodelitvi podpore.
ZICPES člen 68 do 78. Uredba (EU) 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2013 člen 23, 23/4.
Carinske ukrepe pri kršitvah pravic intelektualne lastnine urejajo določbe VI. dela Zakona o izvajanju carinskih predpisov v evropski skupnosti v členih 68 do 76 ter Uredba 608/2013. Določbe ZICPES podrobneje urejajo izvajanje navedene uredbe na področju zahteve za ukrepanje, odločitve o zahtevi, izjavi imetnika pravice, sodno varstvo, odločitev o zahtevi in zavarovanje, skladiščenje zaseženega blaga itd. Namen teh ukrepov je preprečevanje ponarejanja in piratstva.
Carinski organi v primeru, če na podlagi utemeljenih indicev sumijo, da blago, ki je pod carinskim nadzorom krši pravice intelektualne lastnine bodisi na svojo pobudo, bodisi na podlagi zahteve, prekinejo carinski postopek prepustitve blaga ali blago zadržijo in subjektu, upravičenemu do vložitve zahteve omogočijo sprožitev postopka za ugotovitev ali je bila dejansko kršena pravica intelektualne lastnine.
denacionalizacija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS - obseg vrnitve premoženjskih pravic - lastninska pravica na nepremičnini
Res je, da za pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa ni bila nujna vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo, vendar pa to tudi ne pomeni, da je izpodbijana odločba že dokončna rešitev vprašanja lastninske pravice na spornem delu vrnjenih nepremičnin (o tem pa – torej za vprašanje lastninske pravice - nedvomno gre), saj se o tem (še) lahko odloča v (matičnem) pravdnem postopku.
EZ-1 člen 372, 374, 374/1, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom člen 2, 11, 14.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - sprememba lastništva proizvodne naprave - upravičenec do podpore - čas prejemanja podpore - ugotavljanje starosti proizvodne naprave - poseg v pridobljene pravice
O upravičenosti do podpore električni energiji se odloča v upravnem postopku na zahtevo vlagatelja. Aktivno legitimiran za vložitev vloge in (ob izpolnitvi predpisanih pogojev za dodelitev) upravičenec do podpore je lastnik ali s soglasjem lastnika upravljavec proizvodne naprave – proizvajalec električne energije. Gre za individualno odločanje o pravici fizične ali pravne osebe na področju upravnega prava, ki v odsotnosti drugačne zakonske ureditve ni prenosljiva. Ker EZ-1 ne določa drugače, se na njegovi podlagi podpora lahko podeli le za naprej, za čas po njeni izdaji, ne pa tudi za nazaj, torej za čas pred učinkovanjem odločbe o ustanovitvi pravice. Stališče tožnika, da je kot novi upravičenec in singularni pravni naslednik pridobil tudi pravico do podpore, ki je bila z odločbo dodeljena prejšnjemu lastniku proizvodne naprave, ni utemeljeno. Odsvojitev proizvodne naprave je podlaga za odvzem podpore. Spremembe odločbe na način, kot ga terja tožnik, torej zakon ne omogoča. V obravnavanem primeru pa spremembo odločbe onemogoča že njena predhodna razveljavitev. Odločanje o zahtevi novega lastnika proizvodne naprave je predmet novega upravnega postopka, v katerem se ugotavlja izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev. Pri tem se ugotavlja tudi starost proizvodne naprave, saj je od tega odvisen čas prejemanja podpore. Agencija relevantna dejstva ugotavlja po stanju v času odločanja.
V obravnavnem primeru ne pride v poštev prehodna določba 535. člena EZ-1, saj je bila ob uveljavitvi EZ-1 proizvodna naprava že vključena v sistem podpor.
ZVMS člen 85, 92. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi. Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higieničnih pravilih za živila živalskega izvora.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - izjava o prehranski varnosti - izjava FCI - zadrževanje pošiljke - zaščita zdravja živali in ljudi
Po določbi 8. točke četrtega odstavka člena ZVMS ima pri izvajanju strokovnih nalog in pooblastil ter uradnega veterinarskega nadzora uradni veterinar pravico in dolžnost uradno pridržati živalske proizvode in krmo, kadar je to potrebno iz razlogov zaščite zdravja živali in ljudi.
EZ-1 člen 372, 374, 419. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 9, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - sprememba lastništva proizvodne naprave - upravičenec do podpore - čas prejemanja podpore - rok za izdajo odločbe - ugotavljanje starosti proizvodne naprave - poseg v pridobljene pravice
O vlogi tožnice za pridobitev podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije, se je odločalo po tem, ko je bila odločba o dodelitvi prvotnemu upravičencu že razveljavljena. Zato je brezpredmetno razpravljanje o pravilnem načinu posega v prvotno odločbo v primeru, ko gre za spremembo lastnika proizvodne naprave.
Z izpodbijano odločbo je bilo torej odločeno o zahtevi tožnice kot o novi vlogi novega lastnika za dodelitev podpore v novem (upravnem) postopku. Zato se je pri odločanju utemeljeno preverjalo, ali so za dodelitev podpore izpolnjeni vsi predpisani pogoji, tako tisti, ki se nanašajo na (novega) lastnika proizvodne naprave, kot tudi tisti, ki se nanašajo na proizvodno napravo.
Neutemeljen je ugovor, da se z odločbo neupravičeno posega v že dodeljeno trajanje podpore in s tem v že pridobljene pravice proizvodne naprave. Proizvodna naprava ni tista, ki se ji dodeli podpora, temveč je upravičenec do podpore proizvajalec električne energije oziroma vlagatelj zahteve. Prenosljivosti pravice do podpore materialni predpis ne določa. Ker gre za pravico na področju javnega prava, pa tudi njen pogodbeni prenos ni mogoč.
EZ-1 člen 372, 374, 374/1, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 9, 16, 16/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - sončna elektrarna - sprememba lastništva proizvodne naprave - upravičenec do podpore - čas prejemanja podpore - ugotavljanje starosti proizvodne naprave - poseg v pridobljene pravice
O upravičenosti do podpore električni energiji se odloča v upravnem postopku na zahtevo vlagatelja. Aktivno legitimiran za vložitev vloge in (ob izpolnitvi predpisanih pogojev za dodelitev) upravičenec do podpore je lastnik ali s soglasjem lastnika upravljavec proizvodne naprave – proizvajalec električne energije. Gre za individualno odločanje o pravici fizične ali pravne osebe na področju upravnega prava, ki v odsotnosti drugačne zakonske ureditve ni prenosljiva. Stališče tožnice, da je kot novi singularni pravni naslednik pridobila tudi pravico do podpore, ki je bila z odločbo dodeljena prejšnjemu lastniku proizvodne naprave, tako ni utemeljeno. Odsvojitev proizvodne naprave je podlaga za odvzem podpore. Spremembe odločbe o dodelitvi podpore prejšnjemu upravičencu na način, kot ga terja tožnica, zakon ne omogoča. V obravnavanem primeru pa sicer spremembo odločbe onemogoča že njena predhodna razveljavitev. Odločanje o utemeljenosti zahteve novega lastnika proizvodne naprave je predmet novega upravnega postopka, v katerem se ugotavlja izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev. Zato se v tem postopku ugotavlja tudi starost proizvodne naprave, od katere je odvisen čas prejemanja podpore, in sicer po stanju v času odločanja o dodelitvi podpore.
ZP-1 člen 44, 44/1, 44/2, 44/3. ZDavP-2 člen 3, 3/4, 125, 126.
globa za prekršek - davčna izvršba - zastaranje
ZP-1 v prvem in drugem odstavku 44. člena določa le relativni in absolutni rok za začetek postopka izvršbe, ne pa, kot meni tožnica, zastaralnih rokov za izvršitev izrečene sankcije. V tem se ureditev v ZP-1 razlikuje od ureditve po prej veljavnem ZP. Rok za dokončanje pravočasno začete izvršbe se glede na četrti odstavek 44. člena ZP-1 presoja na podlagi 125. člena oziroma 126. člena ZDavP-2. V četrtem odstavku 44. člena ZP-1 je namreč določeno, da globe, odvzema premoženjske koristi in stroškov postopka ni dopustno izvrševati po poteku rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo. To pa so določbe ZDavP-2, ki urejajo zastaranje davčnih obveznosti in ki, ob upoštevanju četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2, veljajo tudi za denarne kazni in globe ter stroške postopka o prekršku.