državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - neprekinjeno bivanje v Republiki Sloveniji
Ustavno sodišče RS je odločilo, da je ZUSDDD v neskladju s Ustavo RS, ker državljanom drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili 6. 2. 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, od navedenega dne ne priznava stalnega prebivanja. V obrazložitvi odločbe pa je izrecno navedeno, da se le-ta nanaša le na tiste državljane drugih republik, ki so imeli do 26. 2. 1992 prijavljeno stalno prebivališče. Ker v tožničinem primeru ne gre za takšno situacijo, se ta ne more sklicevati na določbo 1.č člena ZUSDDD. Zato bi morala izkazati, da izpolnjuje pogoj dejanskega in neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji od 25. 6. 1991 dalje.
Sodišče je po določbi 125. člena Ustave RS pri odločanju vezano na ustavo in zakon, ne pa tudi na podzakonske predpise. Zato ne uporabi predpisa, ki bi ga sicer moralo uporabiti pri sojenju, če meni, da podzakonski akt ni v skladu z Ustavo ali zakonom (t.i. exceptio illegalis).
ZMed člen 78, 81. Pravilnik o programih posebnega pomena člen 20.
televizijski program - status neprofitnega televizijskega programa posebnega pomena - obvezne minimalne programske kvote lastne produkcije
Tožena stranka je pri izračunu minimalne programske kvote upoštevala samo informativne programske vsebine, ne da bi ugotovila, ali so bile v analiziranem programu TV zastopane tudi druge (tri) različne vrste programskih vsebin (umetniške, izobraževalne in kulturno - zabavne), skladno s prvim odstavkom 81. člena ZMed, ki izpolnjevanje obvezne minimalne kvote lastne produkcije (najmanj 30%) določa za vse štiri navedene programske vsebine skupaj in ne samo za informativne programske vsebine lastne produkcije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc
Prosilec oziroma osebe iz 14. člena ZBPP so dolžne dati vse podatke o svojem premoženjskem stanju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa za ugotovitev materialnega položaja prosilca in njegove družine nujni (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Posledice navedbe neresničnih podatkov zakon, kot izhaja iz petega odstavka 20. člena ZBPP, veže le na navedbo neresničnih podatkov iz drugega odstavka 20. člena ZBPP.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Ker je tožeča stranka zapustila Slovenijo že v letu 1991, tako ni podan razlog iz 1. alinee tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, saj njen odhod iz Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
lekarniška dejavnost - promet z zdravili na drobno - specializirana prodajalna - dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z zdravili na drobno v specializirani prodajalni - stranka v postopku
Po določbah ZZdr-1 in ZLD ni podlage za to, da se izda dovoljenje za promet z zdravili na drobno v specializiranih prodajalnah lekarnam, to pa obenem pomeni, da je v konkretnem primeru, ko je vlogo za dovoljenje podala lekarna, pravilno odločeno, da se vloga tožeče stranke, kot vložena po neupravičeni osebi, zavrže.
dostop do informacij javnega značaja - informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - javna služba - svetovalna dejavnost fakultete
ZDIJZ omogoča vsakomur prost dostop do informacij javnega značaja, ne da bi vložnik zahteve za dostop za to moral izkazati nek konkretni pravni interes.
Primarna naloga PF, ki je članica državne univerze, je izvajanje javne službe v visokem šolstvu in zaradi opravljanja dejavnosti, ki sodijo v okvir te javne službe, PF prejema javna sredstva. Druge dejavnosti, tudi svetovalno, pa lahko opravlja le, če s tem niso ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in če zagotovi povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju teh dejavnosti. V tem pogledu je izvajanje (tudi) teh dejavnosti organa urejeno s predpisi javnega prava. V primeru, da navedene zahteve niso spoštovane, to pomeni, da so zaradi opravljanja drugih dejavnosti ovirane dejavnosti javne službe in da se javna sredstva namesto za izvajanje javne službe porabljajo za pokrivanje stroškov drugih dejavnosti. To pa pomeni, da se v odvisnosti od konkretnih okoliščin primera, ko gre za državno univerzo, določene zahtevane informacije lahko smatrajo tudi kot informacije javnega značaja po ZDIJZ. Za odločanje v obravnavani zadevi je torej relevantno, ali je PF svetovalno dejavnost, na katero se nanaša tožnikova zahteva za dostop do informacij javnega značaja, izvajala v skladu s predpisanimi zahtevami, to je tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in da je bilo s prihodki iz svetovalne dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti.
Le če je izkazano, da zaradi izvajanja druge - svetovalne dejavnosti niso bile ovirane dejavnosti javne službe in da je bilo s pridobljenimi prihodki zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju svetovalne dejavnosti, je mogoče to dejavnost oziroma dokumente, ki se nanjo nanašajo, opredeliti kot informacije, ki ne sodijo v delovno področje organa v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Sicer pa je treba šteti, da gre za informacije javnega značaja, ki jih organ prosilcu mora posredovati, če ni podana katera od izjem iz 6. člena ZDIJZ.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - ista upravna zadeva - ponovna vloga - zavrženje vloge
V konkretnem primeru odločitev upravnega organa prve in druge stopnje temelji na ugotovitvi, da je bila o isti upravni zadevi že izdana pravnomočna odločba, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira tožnikov (ponovni) zahtevek, pa se ni spremenilo. Tožniku je bila v času vložitve njegove ponovne prošnje za določitev denarne odškodnine za škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva z dne 15. 9. 2014 tedaj že priznana denarna odškodnina s (pravnomočno) odločbo pristojnega organa z dne 8. 9. 2014, ki je bila tožniku osebno vročena dne 11. 9. 2014.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnikova odsotnost iz Republike Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992, saj je tožnik Slovenijo zapustil že pred izbrisom.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - pred sprejetjem zakona umrla oseba - upravičenec do odškodnine - stranka v postopku
Terjatev iz naslova povračila denarne odškodnine zaradi izbrisa iz Registra stalnega prebivalstva izjemoma preide na dediče pokojne osebe, ki je bila izbrisana iz Registra stalnega prebivalstva, vendar izključno v primeru, če je bila denarna odškodnina tej osebi že pred njeno smrtjo priznana s pravnomočno odločbo, za kar pa v konkretnem primeru očitno ne gre.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - mediacija - soglasje k mediaciji - tožbena novota
Iz dopisa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5. 5. 2015 ne izhaja, kdaj je sodišče prejelo soglasje tožnice za postopek mediacije in tudi v upravnih spisih ni podatka o tem, da bi tožnica (pravočasno) dala soglasje za mediacijo za pritožbeni postopek, oziroma da je dala soglasje dne 5. 3. 2015, kot to sama navaja. To pa obenem pomeni, da so tožbene navedbe o tem, da je dala soglasje za mediacijo v pritožbenem postopku, nedopustne tožbene novote, ki jih v skladu z 52. členom ZUS-1 ni mogoče upoštevati.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v RS
Upravni organ je pravilno štel, da je pri tožniku kljub njegovi odsotnosti iz RS izpolnjen pogoj dejanskega življenja v RS v obdobju od 15. 12. 1997 do 15. 12. 2002. Pravilno je ugotovil tudi, da tožnik v nadaljnjem obdobju petih let (v obdobju od 15. 12. 2002 do 15. 12. 2007) ni izkazal, da se je v tem času odsotnosti skušal vrniti v Slovenijo in tu nadaljevati z dejanskim življenjem. Zato tožnik pogoja dejanskega življenja v RS iz 1. člena in četrtega odstavka 1.č člena ZUSDDD ne izpolnjuje in zato posledično ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega lokala - podaljšani obratovalni čas - mnenje krajevne skupnosti
Sodišče se s tožnikom strinja, da mora mnenje, da bi ga organ pri odločanju lahko upošteval (ter bi moglo vplivati na odločitev v zadevi), temeljiti na izkazanih dejstvih in okoliščinah ter preverljivih podatkih.
EZ-1 člen 374, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov člen 9, 16.
dodelitev podpore električni energiji - sprememba upravljavca proizvodne naprave - singularni pravni naslednik - pretežno nova proizvodna naprava
Odsvojitev proizvodne naprave je podlaga za odvzem podpore po določbah tretjega odstavka 374. člena EZ-1, po katerem se odločba odpravi, razveljavi ali spremeni, če zaradi spremenjenih okoliščin prejemnik ni upravičen do podpore ali je do nje upravičen v drugačni višini ali drugačnem trajanju.
Materialni predpis prenosljivosti pravice do podpore ne določa, ker gre za pravico na področju javnega prava, s katero ni mogoče prosto razpolagati, pogodbeni prenos pravice do podpore pa tudi ni mogoč. Zato se v tem postopku kot pravno relevantno dejstvo ugotavlja tudi, ali gre za napravo, ki je nova ali pretežno nova ter starost proizvodne naprave, od katere je odvisen čas prejemanja podpore. Navedena dejstva pa se ugotavljajo po stanju v času odločanja o dodelitvi podpore.
ZICPES člen 68 do 78. Uredba (EU) 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2013 člen 23, 23/4.
Carinske ukrepe pri kršitvah pravic intelektualne lastnine urejajo določbe VI. dela Zakona o izvajanju carinskih predpisov v evropski skupnosti v členih 68 do 76 ter Uredba 608/2013. Določbe ZICPES podrobneje urejajo izvajanje navedene uredbe na področju zahteve za ukrepanje, odločitve o zahtevi, izjavi imetnika pravice, sodno varstvo, odločitev o zahtevi in zavarovanje, skladiščenje zaseženega blaga itd. Namen teh ukrepov je preprečevanje ponarejanja in piratstva.
Carinski organi v primeru, če na podlagi utemeljenih indicev sumijo, da blago, ki je pod carinskim nadzorom krši pravice intelektualne lastnine bodisi na svojo pobudo, bodisi na podlagi zahteve, prekinejo carinski postopek prepustitve blaga ali blago zadržijo in subjektu, upravičenemu do vložitve zahteve omogočijo sprožitev postopka za ugotovitev ali je bila dejansko kršena pravica intelektualne lastnine.
ZVMS člen 85, 92. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi. Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higieničnih pravilih za živila živalskega izvora.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - izjava o prehranski varnosti - izjava FCI - dvom v pristnost izjave FCI - zadrževanje pošiljke - ustna odločba
Uradni veterinar je podvomil v pristnosti FCI izjave, ki jo je prejel po e-pošti, zato je nosilca dejavnosti obvestil, da bodo trupi zadržani do prispetja originalne FCI izjave. Nosilcu dejavnosti je bila torej izrečena ustna odločba o zadržanju trupov puranov. Ustna odločba je bila dana na zapisnik in je bila takoj izvršena z namenom, da bi se zavarovala oziroma odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali.
EZ-1 člen 372, 374, 419. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 9, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - sprememba lastništva proizvodne naprave - upravičenec do podpore - čas prejemanja podpore - rok za izdajo odločbe - ugotavljanje starosti proizvodne naprave - poseg v pridobljene pravice
O tožničini vlogi za pridobitev podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije, se je odločalo po tem, ko je bila odločba o dodelitvi prvotnemu upravičencu že razveljavljena. Zato je razpravljanje o tem, kakšen je pravilen način posega v prvotno odločbo v primeru, ko gre za spremembo lastnika proizvodne naprave, brezpredmetno.
Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno o zahtevi tožnice kot o novi vlogi novega lastnika za dodelitev podpore v novem (upravnem) postopku. Zato se je pri odločanju utemeljeno preverjalo, ali so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za dodelitev podpore, tako tisti, ki se nanašajo na (novega) lastnika proizvodne naprave, kot tudi tisti, ki se nanašajo na proizvodno napravo.
Neutemeljen je ugovor, da se z odločbo neupravičeno posega v že dodeljeno trajanje podpore in s tem v že pridobljene pravice proizvodne naprave. Proizvodna naprava ni tista, ki se ji dodeli podpora, temveč je upravičenec do podpore proizvajalec električne energije. Prenosljivosti pravice do podpore materialni predpis (EZ-1) ne določa. Ker gre za pravico na področju javnega prava, pa tudi pogodbeni prenos te pravice ni mogoč.
Drugostopenjski organ je pritožbi zoper izpodbijano odločbo delno ugodil ter odločbo odpravil in v odpravljenem delu zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. V tem delu odločitve še ni, zato tožnica pravnega interesa za tožbo zoper ta del odločbe, ne glede na razloge, iz katerih je bila odločba odpravljena, ne izkazuje. Čim pa ni pravnega interesa za tožbo, mora sodišče tožbo zavreči.
V preostalem delu izpodbijane odločbe gre le še za DDV po računih, izdanih tožniku s strani povezane osebe. Prvostopenjski organ je v postopku nadzora te račune obravnaval ter ugotovil, da so fiktivni, oziroma da gre za račune, po katerih gradbene storitve niso bile opravljene oziroma nabavljeno blago in material ni bil dobavljen. Zato je utemeljeno zaključil, da tožnica ni upravičena do odbitka vstopnega DDV po določbah 62. in 63. člena ZDDV-1.
DDV - odbitek DDV - pravica do odbitka DDV - oddajanje plovil v najem - opravljanje poslovne dejavnosti
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v obravnavanem primeru možna samo, če so izpolnjeni pogoji iz točke a) 66. člena ZDDV-1. Pri tem je potrebno upoštevati tudi restriktivno razlago te določbe. V predmetni zadevi je bilo pravilno ugotovljeno, da se sporni plovili dejansko nista uporabljali za opravljanje poslovne dejavnosti dajanja plovil v najem. Zato je odločitev, s katero tožniku ni bila priznana pravica do odbitka vstopnega DDV od nabave spornih plovil in posledično naložena obveznost plačila DDV, pravilna in zakonita.
DDV - zahtevek za vračilo presežka DDV - zavrnitev zahtevka - gradnja hiš - prodaja nepremičnin - povezane osebe - objektivne okoliščine - subjektivni element
Objektivne okoliščine, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika, so pojasnjene na način, da je mogoče na njihovi podlagi sklepati, da tožnik v teh transakcijah ni bil dobroveren. Edini cilj obravnavanega načina poslovanja med navedenimi (povezanimi) osebami je bil pridobiti likvidnostna sredstva oz. pridobiti davčno ugodnost (odbitek DDV), ob hkratnem vedenju, da v tej transakciji ne bo plačan izstopni DDV, zaradi likvidnostnih težav prodajalca, ki je DDV obračunal, ne pa tudi plačal.