ZGO-1 člen 218, 218/3, 218b, 218b/1, 218b/1-2. ZUP člen 9.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dostop do javnega cestnega omrežja - načelo zaslišanja stranke
Občina Logatec je v mnenjih navedla pravno pomembna dejstva za odmero NUSZ, zato bi morala tožnica imeti možnost, da se še pred izdajo odločbe (ne pa šele v pritožbi) o njih izjavi.
namestitev v poseben prostor - razlog za namestitev v poseben prostor - odločanje po prostem preudarku - ugotovitvena sodba
Toženka bi za izrek izpodbijanega ukrepa morala pojasniti, kako tožnik s tem, ko odklanja razgovore, huje moti delavce, saj vsako motenje oziroma oviranje njihovega dela še ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji za izrek izpodbijanega ukrepa. Prav tako toženka ni navedla dokumentacije, na podlagi katere ugotavlja tožnikovo kontinuirano obnašanje, tožnikovega osebnega načrta, na katerega se tudi sklicuje, pa ne prilaga. Posledično sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti. To pomeni, da sodišče ne more preveriti uporabe prostega preudarka.
dovoljenje za stalno prebivanje - podlaga za izdajo dovoljenja - družinski član slovenskega državljana - biometrična izkaznica - varstvo pravic strank
Tožnica ne želi dovoljenja na podlagi družinskega razmerja s slovenskim državljanom, temveč želi pridobiti (nazaj) dovoljenje za stalno prebivanje, vendar v obliki biometrične izkaznice. Ne glede na to, da je tožnica na uradnem obrazcu z dne 3. 10. 2011 obkrožila, da je njen zakonec državljan Republike Slovenije (tega dejstva ne prereka), bi moral upravni organ, ko je odločal o njeni vlogi, čeprav naslovljeno kot vlogo za pridobitev biometrične izkaznice, tožnico kot prava neuko stranko pozvati k razjasnitvi zahtevkov v skladu z določbo 7. člena ZUP.
Toženka je z obrazložitvijo, da ne iz navedenih dovoljenj, ne iz uradnih evidenc ne izhaja kakršnokoli tožnikovo upravičenje na zemljišču gradnje, zaradi česar v zvezi z vodovodom ne izkazuje pravnega, temveč zgolj dejanski interes, ki pa ga v obravnavanem postopku ne more uspešno uveljaviti, kar je dopolnila še s sklicevanjem na določbe SPZ, po presoji sodišča svojo odločitev utemeljila jasno, logično in v skladu z zakonom.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za določanje nadomestila - komunalna opremljenost zemljišča - meteorna kanalizacija
Okoliščina, da občina sistema meteorne kanalizacije ni zgradila (na kar se sklicuje drugostopenjski organ), sama po sebi ni podlaga za razlago, po kateri se stavbno zemljišče za opremljenost z meteorno kanalizacijo točkuje že zato, ker ima javna pot, ki leži ob nepremičnini, (pravilno) urejen način odvodnjavanja meteornih voda s cestišča.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev prošnje - zavrženje vloge
Tožnik ni izpolnil zakonskega pogoja, določenega v 8. členu prehodnih določb ZUSDDD, ki določa, da se prošnja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena zakona vloži v roku treh let od uveljavitve ZUSDDD-B. Novela zakona je začela veljati 24. 7. 2010, kar pomeni, da bi moral prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložiti najkasneje 24. 7. 2013. Na drugačno odločitev ne more vplivati tožbeni ugovor tožnika, da je bila odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu v dobro izbrisanim osebam, ker gre v spornem primeru za drugačno dejansko in pravno stanje, kot je bilo obravnavano na Evropskem sodišču.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Za pridobitev denarne odškodnine po določbah ZPŠOIRSP ne zadošča, da je bila oseba 26. 2. 1992 izbrisana iz registra stalnega prebivalstva RS, ampak mora za pridobitev pravice do odškodnine izpolnjevati še druge, v zakonu določene pogoje.
Tožnik po ureditvi začasnega prebivanja v obdobju od 24. 2. 1993 do 24. 2. 1994 v RS ni vložil vloge ne za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, niti ni zaprosil za drugo dovoljenje za prebivanje ali za sprejem v državljanstvo RS. Ta ugotovitev pa pomeni, da mu ni mogoče priznati statusa upravičenca do odškodnine po 2. členu ZPŠOIRSP.
izbris podjetnika iz poslovnega registra - pogoji za izbris - ustavitev postopka - stranka v postopku
Tožnica v postopku, ki ga je prvostopenjski organ vodil na podlagi 2. alinee tretjega odstavka 75. člena ZGD-1, ni imela lastnosti stranke, niti se postopek ni začel na njeno zahtevo, zato je bila njena pritožba pravilno zavržena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - vrstni red obravnavanja zadeve - pravni interes - ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršilne odločbe
Drugostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu pojasnil, zakaj tožnika nimata pravnega interesa za ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršitve inšpekcijske odločbe. Glede na pritožbene navedbe je pojasnil tudi, da se postopek po 156.a členu ZGO-1 začne in vodi na zahtevo stranke ter da je od njene volje odvisno, ali bo uveljavljala odlog izvršbe in iz katerega izmed razlogov po tem členu ga bo uveljavljala.
Iz časovnega poteka vlaganja vlog, s katerimi sta tožnika poskušala doseči odlog izvršbe, izhaja, da je upravni organ odločal v skladu z datumom prejetja predlogov.
inšpekcijski postopek - odlog izvršbe - ponovni predlog za odlog izvršbe - vrstni red obravnavanja zadev
Organ je tretji predlog za odlog izvršbe zaradi vložene zahteve za spremembo gradbenega dovoljenja prejel oziroma mu je bil posredovan pred vložitvijo oziroma prejemom zadnjega predloga za odlog (nanj se nanaša izpodbijani sklep), zato je z vidika vrstnega reda obravnavanja zadev ravnal pravilno, ko je najprej obravnaval prej prispeli predlog. Z njim sta tožnika izrazila svojo voljo oz. zahtevo, naj organ odloži izvršbo zaradi vložene zahteve za spremembo gradbenega dovoljenja.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - datum odhoda iz države - dejansko bivanje v Republiki Sloveniji - nezmožnost vrnitve zaradi vojnih razmer
Tožnica je zapustila Slovenijo že 31. 10. 1991, zato ni podan razlog iz 1. alinee tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, saj njen odhod iz Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Prav tako tožnica ni izkazala pogoja iz 4. alinee iste določbe, to je nemožnost vrnitve zaradi vojnih razmer v državah, naslednicah nekdanje SFRJ. Izkazala ni namreč nobenih konkretnih okoliščin, kako bi vojne razmere v državah, naslednicah nekdanje SFRJ, preprečile njeno vrnitev v Slovenijo, niti ni izkazala nobenih konkretnih aktivnosti, da bi se vrnila in nadaljevala življenje v Sloveniji. Sodišča tudi ni prepričala, da je dokazovanje dejanskega bivanja in izpolnjevanja pogojev po ZUSDDD oteženo zato, ker je bil staršem za daljše obdobje prepovedan vstop v državo Slovenijo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - ugovor neenake obravnave zavezancev - trgovski center - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis
Sodišče meni, da s tem ko je občina navedla, da imajo trgovski centri zaradi svoje lokacije boljše pogoje za pridobivanje dohodka zaradi večje prometne dostopnosti in parkiranja, možnosti nudenja širšega asortimenta ipd., ni pojasnila razlik pri obremenjevanju stavbnih zemljišč z vidika kriterija izjemne ugodnosti lokacije pri pridobivanju dohodka v isti dejavnosti.
državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnik ni konkretno pojasnil, kako naj bi vojne razmere v državah naslednicah nekdanje SFRJ preprečile njegovo vrnitev v Slovenijo, izkazal pa tudi ni konkretnih aktivnosti za vrnitev v Slovenijo. Zgolj sklicevanje na to, da so mu objektivne okoliščine onemogočile vrnitev, ne omogoča izdaje dovoljenja.
ZDRS člen 3, 10, 10/1, 10/1-4, 12, 12/7. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva RS v postopku naturalizacije člen 3.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - oseba s statusom begunca - nacionalni interes - zagotovljena sredstva za preživljanje - študentsko delo
Določila 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva RS v postopku naturalizacije ne predpisujejo izključno omejenega števila (numerus clausus) taksativno določenih primerov prejemkov, s katerimi se lahko dokazuje izpolnjevanje pogoja iz 4. alineje 10. člena ZDRS, pač pa navedene prejemke določajo primeroma oziroma generično, tako da je potrebno individualno ugotavljati v vsakem posameznem primeru, ali so prejemki posameznega prosilca po svojih individualnih značilnostih glede zakonitosti, pravne določenosti oziroma predvidljivosti, periodične kontinuiranosti, stabilnosti, zanesljivosti in stalnosti ter skupne višine ob dospelosti na tedenski, mesečni in (dvo- oziroma pol-)letni ravni oziroma ročnosti ali zapadlosti ter morebitnih drugih bistvenih individualnih značilnosti pravne in dejanske narave, bistveno primerljivi s katerim izmed prejemkov, navedenih v določilih prvega do sedmega odstavka 3. člena Uredbe v zvezi z 9. odstavkom 10. člena ZDRS. V nasprotnem primeru bi bila drugačna oziroma bolj restriktivna razlaga pogojev oziroma meril iz 3. člena Uredbe v postopku naturalizacije, nezakonita, saj bi nedopustno zoževala z določili ZDRS zagotovljene pravice nekaterih kategorij prosilcev za državljanstvo v odvisnosti od vira njihovih prihodkov.
Tožnik je vložil eno prošnjo, ki pa je imela tri dele zahtevka. Tožena stranka je kršila določbo 1. odstavka 213. člena ZUP, ker ni v izreku odločbe odločila o delu zahtevka stranke, ki se nanaša na zastopanje v postopku na drugi stopnji sojenja; hkrati pa je tudi nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, ker je v prvi točki izreka odločeno, da se prošnji tožnika ugodi, medtem ko je v prvem odstavku na strani 3 odločbe naveden razlog, zakaj tožena stranka ni izdala napotnice za zastopanje v postopku na drugi stopnji, in sicer naj bi bila prošnja v tem delu preuranjena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - lastnik nelegalne gradnje - inšpekcijski zavezanec
Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, pa je sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače. V skladu s citiranimi določili sta imela upravna organa dovolj podlage za zaključek, da je gospodarska družba zemljiškoknjižni lastnik predmetnega zemljišča skupaj z objektom na tem zemljišču. Lastnik pa je inšpekcijski zavezanec.
ZDIJZ člen 27, 27/4. ZUP člen 214, 237, 238, 247, 251, 254.
dostop do informacij javnega značaja - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - kršitev pravil postopka
Iz določb ZUP, ki se nanašajo na odločanje o pritožbi, izhaja pravilo, da organ druge stopnje pri tem odločanju upošteva tista dejstva, ki so obstajal v času odločanja na prvi stopnji. Toženka ni pravilno uporabila določb zakona, ko je izpodbijano odločbo, s katero je ugodila prosilčevi pritožbi in delno odpravila prvostopenjsko odločbo, oprla na golo dejstvo, ki je nastalo šele po izdaji prvostopenjske odločbe.
Toženka bi morala, kolikor v določbah ZUP ni našla podlage za to, da zavrže prosilčevo pritožbo, o njej vsebinsko odločiti v okviru pravil, ki jih za odločanje o pritožbi določa ZUP, in pri tem obrazloženo ugotoviti, ali je tožnica v postopku na prvi stopnji popolno in pravilno ugotovila dejstva, pomembna za odločitev, ali je spoštovala pravila postopka in ali je v svoji odločbi pravilno uporabila materialni predpis. Tako bi že v izpodbijani odločbi tudi razčistila za odločitev pomembna dejanska in pravna vprašanja, o katerih stranke izmenjujejo stališča v tem upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka v individualnem delovnem sporu
V obravnavani zadevi je tožnik prošnjo za BPP vložil dne 14. 1. 2015, in sicer po tem, ko je predhodno že sam vložil predlog za obnovo postopka, ne da bi ga pri tem zastopal posebej kvalificiran pooblaščenec in brez izkazanega opravljenega PDI. Ob upoštevanju 24. člena ZBPP je tožnikova prošnja neutemeljena, saj nima verjetnih izgledov za uspeh, saj bo po vsej verjetnosti tožnikov predlog, ki ga ni vložil kvalificiran pooblaščenec, sodišče glede na odločitve v takih in podobnih primerih kot nedovoljenega zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožeča stranka v tožbi priznava, da je solastnica in izključna lastnica nepremičnega premoženja, navedenega v izpodbijani odločbi. Prav tako ne ugovarja ugotovljeni vrednosti tega premoženja. Zato je zaključek tožene stranke, da ima tožeča stranka premoženje, ki presega cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilen.